Tujerodne/ invazivne vrste - rakunasti pes

[BojanD]

Slovenija - zadnje opažanje rakunastega psa, Nyctereutes procyonoides ( 1 primerek): Bogenšperk Šentvid pri Stični (Mihael Skerl, 2006; osebna ustna informacija).

Lepo prosim člane foruma, če mi tu lahko javijo morebitno podobno opažanje te tujerodne zverce pri nas.

Je tujerodna vrsta, a ne invazivna, a tudi ne povsem nedolžna.
Kot tujerodna vrsta, katere vpliv na okolje ne poznamo, v lovskih območjih ni zaželjen. Ker je rakunasti pes močan prenašalec stekline, je potrebno njegovo eventuelno pojavljanje po sprejetih lovskih načrtih preprečiti z odstrelom. Ob morebitni prisotnosti rakunastega psa in prav tako tujerodne potencialno invazivne južnoameriške nutrije (Myocastor coypus), se nanju dovoljuje neomejen lov. Pri tem je potrebno paziti na dovoljeno lovno dobo rakunskega psa, ki je od 1. avgusta do 31. marca? Na Poljskem so leta 1996 ustrelili samo 341 rakunjih psov, potem so lov nanj popolnoma prepovedali, tako da je bil uradno odstrel v letih 1997 do 2000 nič osebkov.

Leta 2001 so ustrelili 1.143 rakunjih psov, leta 2002 pa že kljub temu 6.223. Na Finskem so leta 2002 uplenili že 110.800 enokov! Ponekod je dovoljen nanj lov s pastmi dvigalkami, ponavadi na krmiščih ali v posebnih lovskih bunkerjih, tako da je dostop drugim vrstam živali onemogočen.

Rakunasti pes je zelo odporen na "municijo" in se ranjen zavleče daleč, da ga je težko najti; lovski psi se ga pogosto bojijo. Ne zapusti brloga, se spretno in agresivno brani, pogosto se zakoplje v zemljo, tako da je lov tudi z najbolj ostrimi psi nanj večinoma neuspešen.
Rakunasti pes je povsod konkurenčnejši od domačih vrst, nima naravnega sovražnika (razen stekline in trakulj, ki jih prenaša), posebej ogroža ogrožene vrste ptic, ki gnezdijo na tleh (na nekaterih otokih, kamor je tudi prišel po zaslugi človeka, je iztrebil vse vrste talnih ptičev). Je specialist za izpraznjenje gnezd, iz katerih pobere jajca ali mladičke. Ker živi vedno v bližini vode ali močvirja in je vsejed, izjemno ogroža tudi vse vrste dvoživk, plazilcev, rovk ipd.
V reviji MOJ PES sem pisal pred časom v rubriki Ogrožene vrste na Slovenskem o vrstah, kot so močvirska rovka, gozdni jereb, škurh, priba, kozica, vodomec, močvirska sklednica itd.; ravno te vrste ta tujerodni pritepenec še posebej ogroža, obstaja nevarnost, da jih bo iztrebil.

Dobra rešitev za preprečevanje nevarnosti nezaželjenega razmnoževanja rakunastega psa pri nas bi bilo krmljenje s hrano, v katero bi pomešali kontracepcijska sredstva

P.s. V Sloveniji je bila vrsta dolgo časa poznana iz JZ Slovenije, kjer je bil v lovišču LD Gaberk-Divača 25.12.1980 odstreljen en osebek (Kryštufek 1991). Vrsta naj bi se že v začetku 80-ih let, po podatkih v lovski literaturi, pojavljala na Nanosu in Kočevskem, a so bili ti podatki opredeljeni kot nezanesljivi (Kryštufek 1988). Nato je rakunastega psa pri nas opazil Al Vrezec dne 19.8.1998 ob nočnem pregledovanju gozdnih poti na Krimu blizu vrha Kamenica med Rakitno in vrhom Krima na nadmorski višini 940 m. V tem stoletju se je pojavil v neposredni bližini lovsko upravljavskega območja v lovišču LD Fram leta 2004 (prišlo je do odstrela) in pomurskega lovskega območja, natančneje v Murskem gozdu pri Petišovcih, dne 26.12.2004 so tu lovci uplenili 1 osebek (Marič 2005). Zaenkrat ni znano, ali se je vrsta sem razširila z vzhoda ali gre za pobegle osebke iz gojišč?