MOP spreminja lastništvo divjadi v nikogaršnjo last

[Franc]

Bravo Veper,si zadel bistvo ozadja!

[MilanK]

Bomo morali. Kdo že?

Na državnem nivoju LZS, na lokalnem pa usposobljena članica. Pa tudi peticijo lahko napišemo, saj smo jo podpisovali tudi proti reorganizaciji Zavoda za gozdove. Ob načrtovanih zakonskih spremembah moramo biti enotni in igrati kot orkerster. Ob naši enotnoti lahko pričakujemo tudi širšo podporo javnosti.

[main757]

Bravo Milank, skupaj je treba stopiti in začeti lobirati za lovstvo.

[ZR7]

Na državnem nivoju LZS, na lokalnem pa usposobljena članica. Pa tudi peticijo lahko napišemo, saj smo jo podpisovali tudi proti reorganizaciji Zavoda za gozdove. Ob načrtovanih zakonskih spremembah moramo biti enotni in igrati kot orkerster. Ob naši enotnoti lahko pričakujemo tudi širšo podporo javnosti.

Bravo, razmišljanje pravilno. Vizija narejena, še realizacijo počakamo.

[MilanK]

Bravo, razmišljanje pravilno. Vizija narejena, še realizacijo počakamo.

Kapital je že udaril. Njegovi interesi so že v vladni proceduri. Na ta udar se je dobro pripravil. Če RKC zahteva pojačano varovanje, potem je kot vele vele posestnik fevdalnega izvora zagotovo zraven pri zahtevi za spremembo lovske zakonodaje. Če bomo predolgo čakali, potem nas lahko kapital prehiti po levi in desni. Peticijo bi že zdaj morali pripraviti in začeti z zbiranje podpisov. Ko bo že vse pripravljeno, potem nam niti bog ne more več pomagati. In čez nekaj let bomo lahko šli kot turisti gledat živali le še v živalski vrt, pa ne zastonj, temveč za plačilo. Enako kot Blejski otok.

[tica]

Brez prehitevanja. MOP je pustilo 163. člen ZVO nedotaknjen, zato pa se je oglasil Smrkolj in poskuša ustvarjati pritisk za spremembo tega člena. Blef nad blefi in ne nasedajmo vsaki provokaciji.

[rock&roll]

Kot prvo ni evropske ureditve na tem področju (lastnine divjadi) saj je to področje prepuščeno državam članicam. Vsekakor je bolj ko ne pravno vsebinsko vprašanje kaj nudi divjadi večjo zaščito, ali državna lastnina - in s tem obveznost države da plačuje škodo v primeru, ko "njena" lastnina nekomu povzroči škodo. V primeru, ko divjad ni državna lastnina, država tudi ni zavezana za plačilo škode.
Na drugi strani pa to ni povezano z lovno pravico. Tudi v primeru, da je divjad državna lastnina tako kot je sedaj, je pristojnost države da uredi varstveni režin in način lova. Ne nazadnje imajo evropske države različne načine podeljevanja lovne pravice. Že v sami Avstriji, kjer je država prenesla na pokrajine pravico podeljevanja lovne pravice je ureditev raznolika. Kako torej nekdo pride do lovne pravice bi tudi v primeru da je divjad nikogaršnja last, urejala država. Gre torej za nematerialno pravico (pravico izvajati lov na nekem področju), ki je neodvisna od lastnine in jo določa država. Na izvajanje lova torej nima vpliva pravni status divjadi razen v primeru, da bi država določila, da je divjad v lasti tistega, ki je lastnik zemljišča, kjer se v nekem trenutku divjad nahaja. Samo take ureditve ni nikjer in je ne bo tudi ne pri nas, ker jo je praktično nemogoče izvajati oziroma ugotavljati.
Ne nazadnje je država dolžna sprejeti in uveljaviti ukrepe za varstvo in zaščito divjadi kar vsebuje tudi določitev lovne pravice in vsega, kar je z lovom povezano.

Osebno se ne bojim spremembe v primeru lastništva divjadi. Vprašanje je tudi, ali gre samo za divjad ali za vse prostoživeče živali. Verjetno bi morale imeti enak status vse prostoživeče živali., ne samo divjad. S to spremembo in ob istem lovskem zakonu (lastništvo divjadi ureja ZON) za nas lovce nebi prišlo do sprememb. Lovili bi divjad, ki je nikogaršnja last, torej tudi ne države. Koncesijo ki jo sedaj plačujemo pa plačujemo zaradi pravice do lova. Torej ne mešati lastništva divjadi in pravice do lova.

Ampak pozor! Predlog za spremembo ZON je dala Kmetijsko gozdarska zbornica, torej organizacija, ki naj bi ščitila interese lastnikov gozdov in kmetijskih zemljišč. Le katerih? Ali jim je za lovno pravico ali za to, da bi imeli dodaten zaslužek? Kaj pa če bi jim država na drugi strani prenehala izplačevati odškodnine za škodo, ki jo prostoživeče živali, ki niso divjad, povzročijo na njihovi lastnini? Ker so živali naravna danost in če bi bile nikogašnja last, bi se država lahko odločila, da škode od teh živali nebi poravnala.

[vlcergg]

Bom pristavil svoje mnenje sicer samo o KGZ.Tudi sam sem lastnik gozdov in kmetijskih zemljšč pa si kljub temu da sem lovec,ter da sem proti takim dejanjem KGZ ne morem nič pomagat ker smo vsi lastniki gozdov in zemljišč obvezno člani KGZ in obvezno plačujemo članarino!Me pa nobeden iz KGZ ne vpraša če je lastništvo divjadi tudi moj interes.Demokracija je zgleda še zelo daleč!!!

[MilanK]

Se strinjam, dodajam pa naslednje:

Glede lova se uporabljajo tile pojmi: "pravica lova", "lovna pravica" ali "izvrševanje lova", ki vsebujejo ožja upravičenja kot lovska pravica.

V pravni teoriji ni enotnega stališča o pravni naravi lovske pravice. Pojavljajo se njene različne opredelitve, in to:

- 1) Lovska pravica je lahko skupek upravičenj, ki so vsebovana v lastninski pravici na zemljišču. Izvršuje se kot funkcija lastninske pravice in je tudi varovana kot lastninska pravica;

-2) Lovska pravica je lahko samostojna stvarna pravica, ki je povezana z lastninsko pravico na zemljišču;

-3) Lovska pravica kot pravica lova je lahko opredeljena kot samostojna prisvojitvena pravica, ki vsebuje pripravo na pridobitev lastninske pravice na uplenjeni divjadi. Pravica lova naj bi bila samo "predpravica" glavne pravice, ki je prisvojitvene narave;

-4) Lovska pravica je lahko opredeljena kot pravica "sui generis", ki vsebuje upravičenja, ki niso izključno stvarnopravne narave, vendar je s stvarnimi pravicami v pomembnem odnosu.

Narava lovske pravice zahteva, da nosilec lovske pravice pri njenem izvrševanju uporablja zemljišča in gozdove. Glede na pravni izvor lovske pravice v veljavnih pravnih sistemih torej obstajata dve obliki lovske pravice. Po eni od njiju je lovska pravica lahko:

-1) samostojna pravica, ki ni vezana na lastninsko pravico na zemljišču (to je izbral ZDlov) in

-2) po drugi obliki je lovska pravica lahko zasebnopravna premoženjska pravica, ki je vezana na lastninsko pravico na zemljišču.

Glede na navedeno je DZ v ZDLov-1 izbral eno izmed možnih oblik ureditve, in sicer je lovsko pravico uredil kot samostojno pravico javnopravne narave, ki ne izvira iz lastninske pravice na zemljišču. Nosilka pravice je država, ki jo lahko s koncesijo prenese na usposobljene subjekte, v našem primeru na LD.

Če se s spremembo ne bi moglo kaj doseči in spremeniti, zakaj potem težnje in interesi veleposestnikov po spremembi ZVO tako, da prostoživeče živali (med te spada tudi divjad) postanejo nikogaršnja last. Menim, da bi s spremembo lastninskega statusa prostoživečih živali lahko nato prišlo tudi do spremembe ZDlov in do izbire druge oblike lovske pravice. Obe sta v državah EU možni obliki pravne ureditve.

[rock&roll]

MilanK zelo zanimivo mnenje. Lepo si pojasnil vrste lovne pravice. Ostaja pa odprto samo vprašanje, ki si ga postavil na koncu in tudi sam ne najdem odgovora nanj.
Ali je res "lažje" spremeniti lovski zakon, če je divjad (in druge prostoživeče živali) nikogaršnja last kot pa v sedanjem primeru, ko je divjad državna last? Pa saj gre le za vrsto in način podelitve lovne pravice. Tudi v primeru nespremenjenega statusa divjadi lahko država spremeni način podeljevanja lovne pravice in jo poveže z lastninsko pravico na zemljišču.
Kje je torej tu tisto, kar vleče KGZ k vztrajanju na spremembi lastništva na divjadi? Mogoče pa jih je zmedla Inka Stritar s svojim vtrajnim navajanjem da je divjad nikogaršnja last in zato last tistega na čigar zemlji se pase oziroma "pade". Te njene trditve pa ne držijo vode in ne povzemajo stvarnih ureditev v nekaterih državah.

Kje je torej zanka?