Stran 3 od 13 PrvaPrva 1234567 ... ZadnjiZadnji
Rezultati 21 do 30 od 122

Tema: Skupni lovi

  1. #21

    Privzeto

    Citat daco je objavil: Pokaži objave
    Pri nas imamo novega lovovodjo pa je zelo skeptičen do takšnega udejstvovanja in bi se rad na nek način zaščitiv.



    Lp
    Se razume, da so problem samo nečlani. Člane pa je dovoljeno streljati???
    Lovovodja naj poskrbi, da nosijo signalna oblačila in, da se kdo ne izgubi. V pogonu se lahko znajde tudi izletnik, gobar ali kdorkoli. Pa če mu bo kdo rekel, da ga lahko lovec po nesreči ustreli bomo zoped brali v časopisu neumnosti, ki pa jih večkrat sami povzročimo.

  2. #22
    Član od
    Jun 2008
    Lokacija
    Šentjernej
    Prispevki
    302

    Privzeto

    Verjetno je smiselno uvesti neko starostno mejo za tiste mladoletne, ki bi radi šli v pogon- jaz sem hodil (sicer na poljske love, pa useeno) z očetom 6, 7 let star, kar ko sedaj razmišljam niti ni bilo tako pametno.
    Se strinjam z mislijo, da hodi gonjač v spremstvu starejšega lovca ter potrebno osvetljen - s tem morebitni pripravnik spoznava lovišče in zve marsikaj, kar ga zanima o lovu...
    The Earth does not belong to man, man belongs to Earth.
    (Chief Seattle's reply to the Govt of US (1852).)

  3. #23

    Privzeto

    Citat daco je objavil: Pokaži objave
    Že lani je tekla debata v tej temi, pa bom kar tukaj vprašal, kdo je odgovoren, če pride do kakšne neljube nesreče na lovu in je v nesrečo vpleten gonjač oz. mladoletna oseba, ki ni član LD.

    Če sem prav razumel je za svojega otroka odgovoren lovec, ki ga je pripeljal, kako pa je z ostalimi udeleženci?

    Pri nas imamo novega lovovodjo pa je zelo skeptičen do takšnega udejstvovanja in bi se rad na nek način zaščitiv.

    Hvala za mnenja in komentarje.

    Lp
    Za varnost udeležencev na skupnem lovu je odgovoren lovovodja. Če se kaj zgodi, se najprej ugotavlja, kako je bilo poskrbljeno za varnost udeležencev in nato okoliščine, ki so privedle do nesreče oz. nezgode. Seveda je lovec odgovoren za otroka, ki ga je seboj privedel na skupni lov, vendar je poleg njega odgovoren tudi lovovodja. Če so razmere neugodbne, torej niso primerne, da bi se skupnega lova lahko udeležil tudi otrok, npr. star 14 let, potem je njegova dolžnost, da otroku ne dovoli udeležbe na skupnem lovu. Tudi soglasje staršev, čeprav bi bilo napisano v notarski obliki, ne more oprostiti odgovornosti lovovodje za poškodbe, ki bi jih otrok ali kdor koli od udeležencev morda utrpel na skupnem lovu. Poleg njega je odgovorna še LD, poleg te pa še starešina kot njen zakoniti zastopnik. Organizator skupnega lova je LD, zato se svoje odgovornosti, če se na skupnem lovu kaj zgodi, ne more izogniti, razen, če dokaže, da do nesreče ni prišlo po njeni krivdi, da je torej storila vse potrebno, da do nje ne bi prišlo, da je torej skladno s predpisi poskrbela za varnost udeležencev skupnega lova, za to pa je dolžan poskrbeti lovovodja, udeleženci pa so se dolžni ravnati in upoštevati varnostna navodila za izvajanje skupnega lova. Če kdo od udeležencev ta navodila ali pravila krši, je dolžnost lovodje, da ga na to opozori, po potrebi pa izloči oz. mu prepove udejstvovanje na skupnem lovu. Lovovodja kot odgovorna oseba za izvajanje skupnega lova ima zaradi svoje odgovornosti tudi določene pravice in dolžnosti, da torej lahko ukrepa, kadar je to potrebno zaradi zagotovitve varnega izvanjanja skupnega lova.
    Naj bo človek v korist živalim in ne v njihovo pogubo, naj jih ceni, ne pa zlorablja.

  4. #24

    Privzeto Judikat - soodgovornost - malomarnost

    VSK01746
    znanje | sodna praksa | višja sodišča
    Opravilna številka: VSK sodba I Cp 696/2004
    Sodišče: Višje sodišče v Kopru
    Oddelek: Civilni oddelek
    Datum seje senata: 10.01.2006
    Področje: odškodninsko pravo
    Institut: soodgovornost - malomarnost
    Zveza: ZOR člen 192, 192.



    JEDRO:
    Lovovodja je določil pripravnika za lov na zastreljenega prašiča, ne da bi mu priskrbel ustrezno spremstvo. Lovci so zastreljeno svinjo obkolili na spontan način, ker jim lovovodja ni določil novih nalog glede na nastalo situacijo. Lovovodja je izgubil natančen pregled nad dogajanjem, saj večine lovcev sploh ni videl in je njihov položaj lahko le približno ugotovil na podlagi njihovega medsebojnega klicanja. Na drugi strani pa je malomarnost toženca, ki je vedel za pravilo, da pripravniki brez dovoljenja mentorja oz. izprašanega lovca ne smejo izvajati lova in pleniti divjadi, sploh pa ne smejo oddati strela brez dovoljenja, pa je kljub temu lahkomiselno ustrelil. Tožničina odgovornost 70 %, toženčeva odgovornost 30 %.

    IZREK:
    Pritožbi se zavrneta in p o t r d i sodba sodišča prve stopnje.

    OBRAZLOŽITEV:

    Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo odločilo, da je toženec dolžan plačati tožeči stranki 2.730.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.4.1999 dalje do plačila, višji tožbeni zahtevek je zavrnilo, glede pravdnih stroškov pa sklenilo, da je tožeča stranka dolžna tožencu povrniti 134.827,00 SIT pravdnih stroškov. Gre za regresno pravdo, v kateri tožeča stranka od toženca vtožuje povrnitev izplačane odškodnine za škodo, za katero naj bi bil odgovoren toženec, ki je na lovu, ki ga je organizirala tožeča stranka, ob streljanju s puško zadel v nogo D. Š.. Lovska družina N. G. je namreč oškodovancu, kateremu za povzročeno škodo odgovarja solidarno s povzročiteljem R. V., plačala 9.100.000,00 SIT odškodnine. Po izvedenem dokaznem postopku je prvostopenjsko sodišče ocenilo, da tožeča stranka kot organizator lova nosi 70 % odgovornosti za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel Š., toženčeva odgovornost pa znaša 30 %. Zato je tožencu R. V. naložilo, da je dolžan lovski družini plačati sorazmerni del škode, ki jo je ta izplačala oškodovancu.
    Zoper sodbo se pritožujeta obe pravdni stranki. Tožeča stranka v pritožbi zatrjuje, da je sodišče njen regresni zahtevek zminimiziralo ter da naj bi bila sodba v nasprotju sama s seboj. Navaja, da je z izvensodno poravnavo plačala škodo oškodovancu, ker pa je to škodo povzročil toženec, ima od njega pravico zahtevati povračilo izplačanega zneska. Toženec je bil pravnomočno obsojen v kazenskem postopku, zato je nedvomno odgovoren za povzročeno škodo. Kljub temu, da je bil zoper tožečo stranko kazenski postopek ustavljen, pa je sodišče v tej pravdi odločilo, da nosi del odgovornosti za škodo, kar je po njenem mnenju napačno. Sodišče je skušalo naprtiti tožeči stranki del krivde za nepravilno in malomarno toženčevo ravnanje, čeprav je iz kazenskega spisa jasno razvidno, da je tožeča stranka ravnala pravilno in ji ni mogoče pripisati krivde. Priča P. R. ni verodostojna priča, saj je imel s tožečo stranko odškodninski spor, v katerem je izgubil. Sodišče je dejstva ugotavljala mimo jasnih dokazov in kljub mnenju izvedenca lovske stroke v prejšnjih postopkih. Tožeča stranka ne more odgovarjati objektivno v razmerju do drugega lovca. Sodišče je napačno uporabilo določila o objektivni odgovornosti. Meni, da ji ni mogoče očitati nobene napake pri organizaciji lova, saj se lovci z orožjem zavedajo okoliščin povečane nevarnosti in se prostovoljno podajo na lov ter s tem pristajajo na večje tveganje zaradi uporabe strelnega orožja. V številnih postopkih, ki so tekli pred sodiščem v zvezi s to zadevo, ni bila ugotovljena nobena napaka tožeče stranke, zato nikakor ne more nositi 70-% odgovornosti. Na drugi strani pa se je toženec zavedal, da je orožje, ki ga je nosil, nevarna stvar, vedel je, da kot pripravnik brez dovoljenja mentorja ne sme uporabljati strelnega orožja. Poleg tega pa v času, ko se je zgodila nesreča, ni bil sam, saj je bil z njim P. R., ki je izprašan lovec in orožje je bilo uporabljeno v njegovi prisotnosti. Kolikor bi toženec sledil svojemu mentorju, do nesreče ne bi prišlo. Tudi odločitev o stroških naj bi bila po mnenju pritožbe napačna in nerazumljiva.
    Tožena stranka v pritožbi, vloženi po pooblaščencu, navaja, da za škodo ni odgovorna oz. je ta odgovornost lahko le simbolična in moralna, nikakor pa ne materialna. Tožeča stranka je bila namreč tista, ki je lov organizirala malomarno in v nasprotju s pravili. Šlo je za najbolj grobo kršitev pravil, ki prepovedujejo osebi brez lovskega izpita udeležbo na lovu brez spremstva mentorja, še posebej pa samostojno razporeditev take osebe na stojišče. V obravnavanem primeru je lovovodja grobo kršil ta pravila, ko je toženi stranki odredil sodelovanje pri lovu. Poleg tega je obstajalo več varnejših načinov, kako upleniti zastreljenega prašiča na težavnem terenu. V konkretnem primeru pa je lovovodja odredil obkolitev območja na nevaren način, pri čemer je izgubil pregled nad dogajanjem. Tožencu ni bil priskrbljen ustrezen spremljevalec. Ker pa mu je bilo ukazano, naj hodi poleg P. R., ki je bil gostujoči lovec, je ta ukaz toženca zavedel, da se je zanašal na spremstvo izkušenega lovca in bil prepričan, da mu bo ta preprečil kakršnokoli nevarno dejanje. Res je toženec vedel, da ne sme streljati brez dovoljenja spremljevalca, vendar ker oseba, za katero je bil prepričan, da je prevzela vlogo njenega spremljevalca, tega dejanja z ničemer ni preprečila, je streljal. Krivda je zato izključno na strani tožeče stranke. Ne glede na kazensko sodbo, je civilno sodišče vezano nanjo le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca, to pa se ne pokriva s civilno deliktno odgovornostjo. Sodišče je napačno interpretiralo dokaze, napačno ugotovilo dejansko stanje in napačno o zadevi odločilo.
    Pritožbi nista utemeljeni.
    Obe pritožbi izpodbijata odločitev o temelju tožbenega zahtevka, le da vsaka s svojega zornega kota, zato je pritožbeno sodišče njuni pritožbi obravnavalo skupaj in zavzelo o njiju enotne razloge. Čeprav obe pritožbi navajata tudi, da izpodbijata sodbo sodišča prve stopnje tudi zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja, iz vsebine obeh pritožb izhaja, da dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, niti ni sporno in v bistvu izpodbijata le materialnopravno oceno sodišča prve stopnje o porazdelitvi odgovornosti med tožečo in toženo stranko na 70 in 30 %. Čeprav tožeča stranka v pritožbi med drugim trdi tudi, da priča R. P. ni verodostojna priča ter da tožeči stranki ni mogoče očitati nobene napake pri organizaciji lova, pa dejansko iz vsebine pritožbe ni mogoče razumeti, da izpodbija tudi konkretne ugotovitve o tem, s katerimi ravnanji oz. opustitvami je tožeča stranka kršila Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi in Pravila lovske družine.
    Ključne okoliščine, od katerih je odvisna odgovornost pravdnih strank za škodo, ki jo je utrpel lovec D. Š. in so ugotovljene v sodbi sodišča prve stopnje, so naslednje. Toženec je bil v času nesreče lovski pripravnik, brez opravljenega ustreznega lovskega izpita in bi zato v skladu s predpisi smel loviti le v spremstvu mentorja ali drugega izprašanega lovca. V nasprotju s tem mu je v konkretnem primeru lovovodja odredil sodelovanje pri lovu na svinjo, kjer se je potem zgodil škodni dogodek, brez zagotovitve nadzorstva. Lovovodja je sicer ukazal tožencu hoditi ob R. P., ki pa je bil pri lovu le gost in ga tudi nihče ni vprašal, ali prevzame odgovornost za V., zato tožencu tudi ni dajal nobenih navodil. Lovovodja je torej določil pripravnika V. za lov na zastreljenega prašiča, ne da bi mu priskrbel ustrezno spremstvo, poleg tega pa je šlo v obravnavanem primeru še za posebno nevaren način iskanja zastreljene živali. Lovci so zastreljeno svinjo obkolili na spontan način, ker jim lovovodja ni določil novih nalog glede na nastalo situacijo. Ko so namreč lovski psi izsledili svinjo v robidi in so se začeli proti robidi vračati nekateri lovci, ki so do tedaj preiskovali druge predele lovišča, je lovovodja izgubil natančen pregled nad dogajanjem, saj večine lovcev sploh ni videl in je njihov položaj lahko le približno ugotovil na podlagi njihovega medsebojnega klicanja. Stojišča jim niso bila dodeljena. Poleg tega, da tožencu ni bil dodeljen spremljevalec, je torej bil lov organiziran nepravilno, ker ni bilo odrejeno, da se območje, v katerem se je nahajala svinja, obkoli po članih skupine tako, da bi bili varni zakloni lovcev pred medsebojnim navzkrižnim ognjem. Vse te okoliščine nedvomno kažejo na visoko stopnjo odgovornosti tožeče stranke za dogodek, ko je V. R. streljal in pri tem zadel lovca D. Š., zato okoliščina, da je bil kazenski postopek zoper tožečo stranko ustavljen, obsojen za kaznivo dejanje pa je bil le toženec, ne more razbremeniti tožeče stranke njenega deleža odgovornosti. Na drugi strani pa je sodišče ugotovilo malomarnost toženca, ki je vedel za pravilo, da pripravniki brez dovoljenja mentorja oz. izprašanega lovca ne smejo izvajati lova in pleniti divjadi, sploh pa ne smejo oddati strela brez dovoljenja, pa je kljub temu lahkomiselno ustrelil. Pred tem pa se ni z gotovostjo prepričal, na kaj strelja.
    Pritožbeno sodišče se glede na te odločilne okoliščine v zadevi strinja z materialnopravno presojo sodišča prve stopnje, da je k nastalemu škodnemu dogodku v pretežni meri prispevalo opisano nepravilno ravnanje tožeče stranke in je zato njena odgovornost 70 %, toženčeva odgovornost pa iz zgoraj izpostavljenih razlogov 30 %.. Ker je pred prvostopenjskim sodiščem tožeča stranka uspela z manj kot tretjino tožbenega zahtevka, je ob upoštevanju uspeha pravdnih strank v postopku pravilna tudi odločitev o pravdnih stroških. Pritožbeno sodišče je zato obe pritožbi zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353.čl. ZPP).
    Naj bo človek v korist živalim in ne v njihovo pogubo, naj jih ceni, ne pa zlorablja.

  5. #25

    Privzeto

    Ja kakšna je pa povezava z mladoletnimi osebami na lovu in zgornjo sodbo?
    Saj lovovodja menda ne bo dal otroku puške in ga poslal na stojišče.

  6. #26

    Privzeto

    Citat alojz1 je objavil: Pokaži objave
    Ja kakšna je pa povezava z mladoletnimi osebami na lovu in zgornjo sodbo?
    Saj lovovodja menda ne bo dal otroku puške in ga poslal na stojišče.
    Dogodek sicer nima neposredne zveze z navedenim judikatom, je pa iz njega razvidna odgovornost in kako se ta ugotavlja. Torej kdo je odgovoren za škodo, ki izhaja ali pa je povezana z izvajanjem skupnega lova, katerega organizator je LD.

    Otroku lahko na lovski poti zdrsne in pade tako, da se pri tem manj ali bolj hudo poškoduje, lahko tudi smrtno. Kdo bo za to odgovarjal?
    Naj bo človek v korist živalim in ne v njihovo pogubo, naj jih ceni, ne pa zlorablja.

  7. #27

    Privzeto

    Milan zgodijo se nesreče kjer je prisotna višja sila. Ni vedno nekdo kriv. Lahko pade tudi na pločniku. Kot sem že napisal : lovovodja naj poskrbi za spremstvo in signalna oblačila. Pa tudi vsi prisotni naj vedo, da so zraven nelovci. Ne moremo vse stlačiti v zakonske akte. Če hudo pretiravam sploh ne moremo preprečiti, da je na lovu prisoten tudi kdo, ki ni lovec. Saj bi to bila omejitev gibanja kot na strelišču (ograje, napisi in fizično varovanje).

  8. #28

    Privzeto

    Citat alojz1 je objavil: Pokaži objave
    Milan zgodijo se nesreče kjer je prisotna višja sila. Ni vedno nekdo kriv. Lahko pade tudi na pločniku. Kot sem že napisal : lovovodja naj poskrbi za spremstvo in signalna oblačila. Pa tudi vsi prisotni naj vedo, da so zraven nelovci. Ne moremo vse stlačiti v zakonske akte. Če hudo pretiravam sploh ne moremo preprečiti, da je na lovu prisoten tudi kdo, ki ni lovec. Saj bi to bila omejitev gibanja kot na strelišču (ograje, napisi in fizično varovanje).
    Če kdo pade na pločniku zato, ker ga tisti, ki bi ga bil dolžan očistiti ni očistil, je slednji odgovoren za škodo. Enako lastnik hiše, če mimoidočemu s strehe pade sveča na glavo ali kaj drugega, razen, če je pločnik ogradil z ograjo in napisno tablo, pozor sveče padajo ali opeka ali omet odpada. V svojem pisanju ne trdim, da je vedno kdo kriv. Moje pisanje se nanaša le kako se odgovornost ugotavlja in kaj vpliva na oz. oprostitev odgovornosti. Višja sila sicer po kazenskem zakonu izključuje kazensko odgovornost, ni pa nujno, da izkjučuje tudi civilno odgovornost za škodo, ki izhaja iz ravnanj, storjenih v primeru višje sile.
    Naj bo človek v korist živalim in ne v njihovo pogubo, naj jih ceni, ne pa zlorablja.

  9. #29

    Privzeto

    lojz1: "Če hudo pretiravam sploh ne moremo preprečiti, da je na lovu prisoten tudi kdo, ki ni lovec. Saj bi to bila omejitev gibanja kot na strelišču (ograje, napisi in fizično varovanje)."

    Ločiti moramo udeležence skupnega lova od oseb, ki se lahko po naključju znajdejo na območju, kjer se izvaja lov. Slednje osebe niso udeleženke lova, temveč tretje osebe, ki so se znašle na območju izvajanja lova. Ali se lova poleg lovcev in lovskih pripravnikov lahko udeležijo tudi druge osebe, ki niso lovci oz. lovski pripravniki je stvar odločitve LD, kako to opredeli v svojem planu skupnih lovov. Če to ni določeno, pa o tem odloči lovovodja, ki je odgovoren za izvedbo lova.
    Naj bo človek v korist živalim in ne v njihovo pogubo, naj jih ceni, ne pa zlorablja.

  10. #30

    Privzeto

    UF! Kam smo prišli? Še malo pišite take, pa nam bo lahko žal, da sploh živimo... Včasih ne tako dolgo let nazaj, sploh ni bilo teh zadev določenih, pa itak ni blo nič narobe, danes bi se pa vsi kar nekaj na zakon sklicevali pa s prstom kazali na določene.
    Vprašanje... Kaj je kriv lovovodja, če nekdo koga ustreli na lovu? A je lovovodja streljal? NE Odgovarja tisti, ki je streljal in tudi ne vem zakaj bi moral za tak primer odgovarjati tudi predsednik LD...? Bedarija, kdor je spisal tak zakon!
    Če se lova udeleži polnoletna oseba in pri hoji na lovu pade, ja kaj je kriv lovovodja za to? Po mojem mišljenju nič! Če pa je mladoletna oseba, pa menda starši ali pa starš lovec menda ja ve, ali je njihov otrok sposoben ali ni sposoben it po kakšnem hribu, a ni tko?
    V takih zadevah bi lahko bili malo bolj preprosti in tako zakomplicirani... Če je vse to res kar tukaj piše Milan... Mene nobeden več ne prepriča, da bi bil še kdaj lovovodja... Lepe jesenske love želim vsem...

Stran 3 od 13 PrvaPrva 1234567 ... ZadnjiZadnji

Pravila objavljanja

  • Ti ne moreš objavljati novih tem
  • Ti ne moreš objaviti odgovora
  • Ti ne moreš objavljati priponk
  • Ti ne moreš urejati svojih objav
  •