Lepo da se zgodba razpleta v zadovoljstvo psa in novega lastnika/ce.
Pogreje me predvsem odnos prve lastnice in njej podobnih, ki pojmujejo dober dom za psa kot "kraj kjer ga imajo vsi radi, topel domek..:" in podobne neumnosti. Potem pa pride do težav.
Ma kakšen topel domek? To mi meji na tiste norce k psom kupujejo oblekce ipd.
Pes potrebuje gospodarja, nekoga ki bo znal skrbeti zanj in bo hkrati zahteval od psa da je to, kar je. Da bo torej nudil psu vse kar ta potrebuje. Da bo skrbel za njegov karakter, da torej lovskih psov ne bo zapiral v sedmo nadstropje bloka v Šiški al kjerkoli že, potem pa seveda ga paril s podobnim meščančkom (ne mešančkom!) in ga prodajal kot lovskega psa. Ali obratno - da kupi lovskega psa, potem se pa čudi zakaj je oklal do krvi fantka ki mu je hotel nekaj vzeti iz gobca in podobna jajca... Kupte si pudle pa čivave pa jih noste v torbicah al karkoli že počnejo ljudje s pasjimi nadomestki za otroka!
Iz prve roke lahko pritrdim: Jazbečar je fantastičen pes, ki je v pravih rokah lahko odličen (lovski) drug in pomočnik, pa tudi krasen čuvaj in pravi družinski pes. Kaj so prave roke je dokazala druga lastnica.
Sedanji lastnici privoščim čimveč lepih trenutkov s psom, prvi lastnici pa čimmanj lovskih psov. Bo za vse bolje.