Iz načrtovanja ste prišli do trofejaštva. Hm. Ja to je žalostno in resnično. Pri trofejni divjadi se plan več ali manj realizira, pri netrofejni pa ne. To bi preprosto odpravili s tem, da bi v vseh LD sprejeli sledeč sklep. Kdor ustreli srnjaka mora pokrit z netrofejnim, kdor ustreli jelena, gamsa, muflona, merjasca isto !!! Pa nobenih olajšav za dedke nad 70. Pri tem je potem problem, ker bo večina pokrivala z mladiči. Kar pa spet ne pride do spolnega razmerja 1:1. Ampak en napredek bi bil že to, da bi vsak lovec za trofejnega uplenil tudi netrofejnega.
Glede predloga, da bi največ veljala trofeja starega samca, ki je že nekaj dal skoz se močno strinjam. Podpiram. Toda na tem mestu se mi pojavi vprašanje, kaj če je populacija tako stolčena, da so samo mladi samci? Kaj potem?
Ni vse slabo kar je uvedel Zavod za gozdove v načrtovanje. Posebej dobro in pametno se mi zdi spolno razmerje 1:1. Ampak o višini odstrela se pa ne morem strinjat. Niti o tem, da je glavno merilo poškodovano mladje ali pa povoz. Strinjam se, da je načrt fleksibilen pri prašičih, vranah in ostalih vrstah, ki lahko na kmetijskih površinah povzročajo občutno škodo. Če so škode ogromne, da se sredi leta plan poveča. Zakaj se česa takega ne zmislijo tudi pri jelenjadi? Ne pa, da jo načrtno zmanšujejo že nekaj let? Da ne omenjam odnosa načrtovalcev do alohtonega muflona. Glede male divjadi pa večjih pripomb na načrtovanje nimam. Imam pa občutek, da Zavoda mala divjad niti toliko ne zanima in je to področje načrtovanja bolj tako, ker mora bit. Mogoče se motim.
Loviti tako, da ohranjamo. Loviti tako, da smo si dobri tovariši. Loviti tako, da bogatimo duha in telo.