Res je boljše da o teh stvareh debatiramo v svoji temi. Pa dajmo....:icon_:
Veper je objavil:
...imajo upravljalci lovišč možnost uplivati na plane.To je dejstvo in tudi to ,da jih skoraj nikjer ne upoštevajo je dejstvo. Vsekakor se ne morem strinjati,da je gozdar tisti ,ki je alfa in omega v lovstvu.Gozdar ima svoje interese in tudi šolanje je imel prirejeno svoji stroki in ne lovstvu.
Moram reči po izkušnjah iz svojega okolja (za drugje težko komentiram), da načrtovalci utemeljene in argumentirane pripombe in predloge upoštevajo. Seveda argumentirana pripomba ni "zdi se nam, da je manj te in te vrste v našem lovišču" ali "letos nismo naredili plana mladičev, ker jih ni, srne same hodijo okrog ali pa vodijo po enega močnega mladiča"....
Kar se pa gozdarjev tiče, je pa tako, da se ne ukvarja isti človek z gojenjem gozdov in z načrtovanjem v lovstvu. Tadva sta ponekod (ne povsod) še celo v konfliktu, če nista celo skregana. Kar se šolanja tiče, moram reči da se pri izbiri smeri študija lahko odločiš in posušaš veliko vsebin v zvezi z divjadjo in upravljanjem z njo. Kar pa je še bolj bistveno, je pa da pridobiš pogled na gozdni ekosistem kot celoto, ne kot gozd kot drevje, ali le redke rožice, ali ptiče, ali le načine pridobivanja lesa in tudi ne kot prostor, kjer "gojimo" divjad. In upravljanje gozdnih ekosistemov kot celote je edina prava rešitev, ki je pač danes v rokah gozdarstva, ki kot je dokazano s svojimi posegi (poleg kmetijstva) veliko bolj vpliva na populacije divjadi kot odstrel in ostali lovski ukrepi.
Če pogledami izdruge strani, lovec po izkušnjah sodeč vidi le svoj interes, vidi le divjad in kar pri njej išče je čimveč lovskega užitka (obilje divjadi, močne trofeje, meso). Pri drugih vidikih se zgane le, če ga udarijo po žepu (npr. škode). To je žal glede na izkušnje dejstvo, katerega se premalo zavedamo.
Veper je objavil:
Dejstvo je,da upravljalec lovišča najbolje pozna stanje v svojih revirjih in ga bo znal tudi sam najbolje upravljati.
Se strinjam, da aktiven upravljalec najbolje pozna stanje v svojem lovišču. Samo vprašanje je, kaj mu to stanje pomeni, kaj je za njega idealno stanje h kateremu stremi (ali so to ogromni tropi gamsov, ki so lepi za pogledat in med njimi se najdejo lepe trofeje, ali je to velika številčnost prašičev, da bo na skupnih lovih dobro pokalo....) Potem je tu še prostorski vidik, lovišče je za precej vrst premajhna prostorska enota, divjad ima večje "teritorije" kot je eno lovišče, zato je potreben širši pogled in strategija, kako upravljati s skupno poulacijo.
Veper je objavil:
No res je tudi,da na odgovornih položajih v LDjih ne sedijo vedno pravi ljudje ,vendar tako je tudi na ZGS in ni mogoče da bi štajerec načrtoval oduzem medveda...
Vprašanje, kje sedijo in ne sedijo pravi ljudje je prisotno v vseh organizacijah, se strinjam, tako je povsod in nihče ne dela absolutno prav.
Veper je objavil:
Lovni turizem in kapital je preveč prisoten v zgs in to se sigurno odraža na planiranju odstrela po na eni strani LPNjih in na drugi strani LDjih.
Kar se LPN-jev tiče je žalostno dejstvo, da se morajo financirati sami, ne iz proračuna, zato so pač primorani biti usmerjeni v komercialo in manj zato, zaradi česar so bili ustanovljeni. To je žalostno dejstvo, ki ga lahko spremeni le tisti, ki deli denar iz proračuna.
Veper je objavil:
Navodila o planiranju pa velikokrat prihajajo z politične in ne naravovarstvene strani. Uslužbenci ZGS so pač primorani delati po navodilih z vrha in ni nujno,da so ta navodila vedno v korist divjadi in narave. Veliko lažje je vzgajati mladike po divjadi ogroženega drevja v drevesnicah kot pa producirati divjad v oborah in jo nato spuščati v naravo. Vendar ceneje je seveda postreliti "škodljivce " in pri tem še zaslužiti.
Tu ti težko pritdim. Verjemem, da so redki ekstremisti, ki divjad obravnavajo kot škodljivca, pa tudi kakšnih hujših političnih navodil mislim da ni v ozadju. Problem, ki je še iz kar oddaljene preteklosti nekaterim mogoče ostal v glavah, izvira iz "gojitve" divjadi, ki so jo izvajali lovci do take mere, da je divjad ponekod (predvsem na notranjskem) res bila tako številčna, da so bili resni problemi s pomlajevanjem gozda. To je nekaterim gozdarjem res še ostalo v zavesti, enako kot so se nekateri lovci navadili, da je bil za vsakim grmom trop jelenjadi.
Pa še to, ob "normalni" številčnosti divjadi ne more biti ogrožena nobena drevesna vrsta, kar se lepo kaže v večini naših gozdov. Prehranjevanje divjadi na gozdnem mladju v nekih okvirih, ko dovolj mladja lahko "uide" gobcu in se razvija napre, je nekaj normalnega, to menda razumemo vsi, tudi gozdarji se tega čisto dobro zavedamo in iz tega ne dalemo problema, res pa se tudi tu najdejo določeni ekstremisti.
As hunters, we need to stand strong, unite as one and NEVER apologize for being who we are! We should focus our energy on being the best hunters we can be by challenging ourselves to be ethical, respectful and responsible so as to humbly uphold our proud heritage. Now, let´?s get out there and enjoy the great outdoors!
Eva Shockey