Novi ZDLov-1 izrecno ne ureja sporov lovcev z lovskimi družinami, zato je pravica do sodnega varstva sedaj določena v 14. členu ZDru-1, vendar pa obseg sodnega varstva ni ostal enak kot v prejšnji ureditvi. Načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča z dne 18.12.2001, ki je temeljilo na besedilu takrat veljavnega 59. člena ZVGLD, ni več uporabno, saj je obseg sodnega varstva po 14. člen ZDru-1 bistveno širši in ni omejen le na spore o izključitvi članov društev.
Po 14. členu ZDru-1 je določeno, da sme vsak član društva v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve pred sodiščem izpodbijati odločitve organov društva , ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom ali temeljnim ali splošnim aktom društva , pri čemer ima enako pravico tudi oseba, ki ji je bila prošnja za sprejem v članstvo društva zavrnjena. ZDru-1 kot predpostavko sodnega varstva predvideva le izčrpanje pravnih sredstev znotraj društva (2. odstavek 14. člena v povezavi s 5. odstavkom 13. člena ZDru-1). Kot izhaja iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS, opr. št. U-I-57/07-7 z dne 15.10.2008 (Ur. l. RS, št. 102/2008), s katero je presodilo, da 14. člen ZDru-1 ni v neskladju z Ustavo RS, nova ureditev določa sodno varstvo v primerih sporov iz civilnopravnih razmerij tudi, ko to na podlagi drugih predpisov ne bi bilo mogoče. Ustavno sodišče RS v obrazložitvi odločbe poudarja, da je tudi po novi ureditvi za sodno varstvo sicer potreben pravni interes člana društva , ki pa "izvira iz pravic, obveznosti in interesov, s katerimi zasleduje cilj ustanovitve in delovanja društva. Interes za sodno varstvo po 14. čl. ZDru-1 celo ni nujno povezan z neposrednim posegom v pravni položaj člana društva."
Glede na spredaj navedeno lahko ugotovimo, da o pravicah članov LD odločajo njeni organi in da o tem ne morejo odločati organi izven nje. Drugostopna DK pri OLZ ni organ LD, temveč organ OLZ, kar pomeni, da ta o pravicah članov LD ne more odločati, če pa odloča, pa je to mojem mnenju nezakonito.
Posamezne LD imajo to področje urejeno tako, da imajo v svojih Pravilih sicer zapisano, da o pritožbah zoper sklepe DK odloča OZ LD, vendar so to pristojnost OZ LD s sklenitvijo pogodbe prenesle na DK OLZ. Za sklenitev te pogodbe bi morale LD imeti sklep OZ, predlagatelj pa bi nase moral prevzeti vso odgovornost, če bi sodišče v sodnem sporu odločilo, da teh nalog OZ ni dovoljeno prenesti na kak drug organ ali na organ druge organizacije, katere oseba niti ni član. Da izvirnih nalog organa ali organizacije ni mogoče prenašati na drug organ ali na drugo organizacijo pa jasno in nedvoumno izhaja iz Odločbe UE LJ, po mnenju katere nalog LZS ni dopustno prenesti na drugo usposobljeno članico. Enako velja za LD. Pri tem niti ni pomemben pravni temelj prenosa teh nalog, temveč dejstvo, da nalog iz enega organa ni mogoče prenesti na drug organ, enako iz ene organizacije na drugo organizacijo.
Naj bo človek v korist živalim in ne v njihovo pogubo, naj jih ceni, ne pa zlorablja.
Odgovori s citatom
MilanK je objavil:
