Ko prebiram uvodni članek našega predsednika "In vendar se vrti..." v januarskem Lovcu me spreletavajo čudni občutki, predvsem strah in skrb za usodo naše krovne organizacije. Če preberemo kaj je bilo storjenega v prejšnjem mandatu in kaj se predvideva v naprej vidimo, da se vse vrti zelo počasi in na mestu. Prav tako ni videti nobenega zagotovila, da se bo to anemično stanje začelo spreminjati na bolje. Samo če pogledamo sestavo organov, stari predsednik, skoraj isti člani UO, star način organiziranja in delovanja so znak, da se bo tak status quo vlekel še naprej in močno dvomim, če bo to dobro za slovensko lovstvo.
O novih pravilih LZS, ki bi omogočila novo, moderno, ekonomično organizacijo in delovanje LZS, prihod novih sposobnih kadrov in ki bi končno prestopila rubikon zastarele ureditve, pa niti besede.
Zaradi navedenega se mora novi-stari predsednik zavedati, da bo ob takem stanju deležen kritik članstva, posebno ko bodo zaradi tega nastopile posledice, ki si jih ta trenutek sploh ne zavedamo in še manj želimo.