Družba in lovstvo v Sloveniji
Novice.Dnevnik.si Novice/Slovenija
Slovenija - ponedeljek, 17.05.2010 Tekst: Tatjana Pihlar
Nekatere občine s koncesnino od lova še štorklje ne morejo kupiti
Lokalne skupnosti lahko denar od lovskih koncesnin porabijo tudi za čistilne akcije, ne le za namene, povezane z divjadjo
Ljubljana - Skupnost občin Slovenije je kmetijsko ministrstvo pred časom pozvala, naj začasno zadrži izplačilo koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki občinam pripada po 29. členu zakona o divjadi in lovstvu.
Na prvi pogled je sicer nerazumljivo, da se lokalne skupnosti branijo denarja, toda podatek, da posamezni občini za leto 2009 pripada le od 37 do 3607 evrov lovske koncesnine in da bi morale po prvotni razlagi zakona ta znesek občine s posebnim odlokom in javnim razpisom razdeliti med lovišča na svojem območju (zneski, ki bi jih lovišča morala dobiti od občin, se gibljejo od zgolj enega do nekaj sto evrov, saj je na območju ene občine več lovišč), pokaže, da bi stroški razdelitve koncesnine marsikje krepko presegli njeno vrednost.
Občine bodo letos prvič prejele del koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, saj tako predpisuje zakon o divjadi in lovstvu, ki ga je državni zbor spremenil in dopolnil februarja 2008. Zakon določa, da je polovica koncesijske dajatve (na leto se je nateče okoli 500.000 evrov) prihodek državnega proračuna, polovica pa prihodek občin. Vsaka od občin od skupnega zneska 250.000 evrov dobi sorazmerni del glede na lovno površino lovišč na njenem območju, denar pa morajo porabiti namensko - za izvajanje ukrepov varstva in vlaganj v naravne vire.
O tej problematiki je na začetku aprila razpravljal tudi parlamentarni odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter kmetijskemu ministrstvu naložil, da v mesecu dni poišče ustrezno rešitev. Sašo Novinec pravi, da so jo našli. Na skupnem sestanku s predstavniki občin so se namreč poenotili, da občinam koncesijske dajatve ni treba porabiti le za namene, povezane z lovstvom in divjadjo, kar pomeni, da ni nujno, da ta denar nakažejo lovskim društvom na svojem območju.
Če se za takšno rešitev vseeno odločijo, pa so občine dolžne sprejeti odlok, objaviti javni razpis in izpeljati razpisni postopek za razdelitev denarja. Toda ker bi bili to za nekatere preveliki stroški glede na denar, ki jim pripada iz naslova koncesnin, lahko občine v odloku tudi predpišejo, da bodo koncesijsko dajatev porabile za druge namene. "Težava je bila, ker nas je kmetijsko ministrstvo sprva napotilo na zelo ozko interpretacijo zakonskega določila, kaj je vlaganje v naravne vire. Ni bilo jasnih navodil, kako to rešiti. Če bi morale občine koncesijsko dajatev razdeliti lovskim družinam za vlaganja v divjad, bi morale objaviti javne razpise in sprejemati odloke. Po dodatni razlagi pa zakon dopušča, da lahko denar porabijo tudi za čistilne akcije, denimo za nakup rokavic ali vrečk. V tem primeru ni potreben javni razpis, saj zadostuje že izdaja naročilnice," nam je pojasnila Jasmina Tkalčič iz Skupnosti občin Slovenije.
Sicer pa so se težave s porabo lovskih koncesnin nakazovale že konec leta 2007 ob sprejemanju novele zakona o divjadi in lovstvu. Nekateri poslanci (Alojz Sok, Nova Slovenija) so se že takrat zahvalili za ta "tringelt". "Kaj naj s tem denarjem? V kaj bomo vlagali - bomo za ta denar kupili dve štorklji ali kaj?" se je takrat spraševal Sok, danes pa se je izkazalo, da koncesnina, ki jo dobijo nekatere občine, še za eno štorkljo ne zadostuje. Tudi bivši poslanec LDS Geza Džuban se je ob takratni razpravi v državnem zboru strinjal s Sokom, da gre za zanemarljive vsote denarja. "Ena blondinka (Tanja Frantar iz podjetja Medicoengineering, op. p.) bo pri opremljanju vojaške bolnišnice Role 2 zaslužila več, kot je v Sloveniji vseh prihodkov od lova!" je dejal.
Denar bodo razpršili
Težave zaradi pičle in razpršene koncesnine se bodo v mnogih občinah prihodnje leto najverjetneje ponovile tudi pri uresničevanju letos sprejete sporne novele zakona o skladu kmetijskih zemljuišč in gozdov (v državnem zboru je predlog državnih svetnikov za ponovno spremembo tega zakona). Tudi ta namreč (na pobudo županskega lobija v parlamentu) na novo predpisuje, da del koncesnine od prodaje lesa v državnih gozdovih (po trenutnih izračunih okoli 45 odstotkov) pripada občinam, na območju katerih so ti gozdovi, in ne več zgolj državnemu skladu. Skoraj polovico koncesnine (od lesa, posekanega v letih od 2006 do 2008) bi si razdelilo zgolj deset občin (Kočevje, Dolenjske Toplice, Bohinj, Postojna, Loška Dolina, Ilirska Bistrica, Semič, Loški Potok, Idrija in Slovenska Bistrica), velika večina pa bo dobila le drobiž. Kaj si lahko s tremi evri, kolikor ji pripada po teh izračunih, pomaga občina Trzin? Občin, ki bi dobile manj kot 100 evrov koncesnine, je 14, še 40 je takih, ki bi prejele znesek, nižji od 1000 evrov...
Odgovori s citatom
Krpan je objavil:
Tele definicije si sedaj malo naložil!
nazaj k temi!
