Navijam za litoželezni sač, predvsem zato, ker ko ga enkrat zasuješ z žerjavico, greš lepo mirno za 4 ure na plažo ali pa na jago, ko se vrneš, je vse tako kot je treba. Prvo uro se segreva, drugo uro sač drži temperaturo, ki jo počasi izgublja v tretji četrtini tekme, no v finalu pa žerjavica čisto pogori, v zadnjih sekundah napada le še pihneš po posodi in odkriješ še ravno prav vročo jed.
Pri bosanskemu - kovanemu pa moraš žerjavico dodajat počasi, odkrivat pokrov, premešati sestavine, skratka ne moreš zapustiti tekme...
Imajo pa 3x cenejše sače v livarni v Sveti nedelji pri Samoboru. Lahko pošljem cenike, če koga zanima
Brez podpeke mi živeti ni, tako želodec moj veli !!!
Žlht smo lohk, škode pa na smemo delat !