Res je, da je že skoraj vsaka kravja cesta asvaltirana, vendar na teh cestah ne prihaja do povozov, oziroma zelo redko. Glavnina povoza se naredi na glavnih cestah in ne na stranskih. Zato bi bilo bistvenega pomena, da bi nekako zaščitili te ceste, namesto da se jezite ko vidite kakšen dovoz na novo asvaltiran. Vsi se radi vozimo po urejenih cestah (asvaltiranih).
Lp
Le malo statistike:
Lovišče 2100 ha, sredogorsko (od 400 - 800 m). Letni plan odvzema srnjadi 90 - 100 kosov, kar znaša 4,2 - 4,7 srnjadi na 100 ha. Plan brez problema dosežemo, saj je srnjadi dovolj. Moram pa reči, da trofeje niso bogvekaj, tudi neto teže srnjakov so večinoma v razponu od 14 - 17 kg. Imamo pa vsako leto veliko izgub, tudi v primerjavi s sosednjimi družinami, letos 38%, lani 22 in predlani kar 52%. Zakaj toliko mi ni čisto jasno, mogoče jih imajo tudi drugod, pa niso tako dosledni pri evidentiranju. Število povoženih se vsako leto giblje od 10 - 13, edino predlani so nam povozili kar 16 srnjadi.
Tukaj se strinjam s tabo, vendar so med lovišči očitno velike razlike. Ponekod so veliki posegi v naravno okolje, ki zmanjšujejo življenjski porostor divjqadi, spet drugje se zemljišča zaradi težje obdelave (strmine, nadmorske višine...) zaraščajo in gozda je vedno več.
Obstajajo precej zanesljivi kazalci v populaciji divjadi (povprečne teže, pogini, povozi), ki nam kažejo primernost gostote vrste glede na nosilne zmogljivosti njenega življenjskega okolja.
da se ne bomo narobe razumeli, nekje je recimo enaka številčnost srnjadi kot pred 30 leti, ljudje pa smo poslabšali pogoje v okolju zanjo, zato je ta števičnost za dano zmogljivost okolja postala prevelika. Sedaj imamo na voljo dve možnosti, ki vodita k istemu cilju - usklajenosti gostote srnjadi z nosilno zmogljivostjo okolja. Ali bomo zmogli izboljšati pogoje za divjad (pa ne s krmljenjem, ker z njim dosežemo nasprotne učinke) ali pa bomo prilagodili številčnost divjadi z višjim odstrelom v nekaj letih. Žal na spremenbe v okolju lovci lahko bolj malo vplivamo, imamo pa možnost odstrela, ki nam sicer ni najlubša, ampak če hočemo imeti zdravo populacijo srnjadi, moramo nekaj od teh dveh stvari izvesti.
So pa ti odnosi okolje - srnjad dokaj lokalno različni, navsezadnje je tudi srnjad teritorialna vrsta. Pri nas imamo v zadnjih leti okrog 150 kosov letnega odvzema srnjadi na slabih 5000 ha lovišča, zraven pa še okrog 30 prašičev, 10 - 15 jelenjadi, okrog 25 gamsov, 8 muflonov. Ko smo imeli plan srnjadi 120, smo imeli tudi do 50% povozov! Zima 2005 je po moji oceni, glede na število najdenih ostankov poginule srnjadi pobrala vsaj 100 kosov
Letošnj plan imamo narejen že dobra dva meseca, srnjadi pa je videti še veliko na vsakem koraku, še precej je videti majhnih mladičev dvojčkov....
Res pa je, da nimamo velikih zveri, razen zelo občasne prisotnosti risa.
Mislim, da je lovišča z vsemi tremi vrstami velikih zveri pri gospodarjenju s srnjadjo obravnavati posebej, ker tam naravno selekcijo lovcem več ni treba opravljati.
As hunters, we need to stand strong, unite as one and NEVER apologize for being who we are! We should focus our energy on being the best hunters we can be by challenging ourselves to be ethical, respectful and responsible so as to humbly uphold our proud heritage. Now, let´?s get out there and enjoy the great outdoors!
Eva Shockey
lepo prosim da vsi ki debatirate o srnjadi in gojitvi napišete koliko procentov starejših srnjakov niste letos izuzeli iz lovišča???
Dotaknil si še še ene občutljive teme. Verodostojnosti podatkov.
Vsakemu normalnemu upravljalcu lovišča je srna več vredna kot srnjak, zato se bo trudil, da jih v lovišču ostane čim več.
Za to se je zgodilo več sistemov prikrivanja podatkov. Tam kjer je veliko povoza se zlepa ne napiše srnjaka, ki ga je povozilo, ampak se poskuša na njegovo mesto vpisati srno. V kolikšni meri se to dogaja ne vem, vsekakor pa je to odraz nemoči pri sodelovanji v načrtu odstrela in nezaupanja v samozvano "lovsko stroko".
Drug problem, ki si ga načel je zakaj je vedno dosežen plan v tistih kategorijah kjer je kakšna prekla na glavi. To dokazuje da kljub širokoustenju o "naravovarstvenosti" in etičnih kodeksih, večina še vedno daje prednosti kultu trofeje, in tukaj so nas naši kritiki ujeli v zanko. Tukaj pomaga predvsem to, da je v lovišču več lovcev kot srnjakov, in potem ko zmanjka srnjakov, "nepotešeni" lovci jagajo naprej tudi "nezanimive" osebke.
Malo sem bil žleht ampak tako je....
Marko Gorše, Nadlesk
no da upravičin izostanek,glede številčnosti kot sem dejav prej da usaj 5-1 saj tudi če bi bilo razmerje 1-1 nikoli nebi ostal srnak z eno srno kot se tudi zdaj ne dogaja zmeram pridejo najmočnejši do večjih naskokov če bi bilo1-1 bi se srnaki samo tepli gdo bi pa delav mladicke pa v kateri vrsti divjadi na svetu je razmerje 1-1 v nobeni zakajsaj je res malo veliko 5-1 ampak vsaj 3-1 bi pa blo.kar se tice pa povoza pa tega a pa je gdo pomislu da tu prinas v gori gre skos snek in da ga je ze kar čes meter in da se zaradi tega divjat pomika niže in da je presiljena iti vse do cest in hiš.a zato je je pa preveč ker si nižje lazi najde hrano.mislim da moramo pomisliti na vse in se zavedati kake pogoje imamo.če jo imate v nižinah zadost boh vam jo privoščim pa upam da jo boste imeli večno pri nas je pač težje.pa to je res da je veliko lovcev takih da vidi samo roge.za nas menim da smo kr nekako pošteni pri razmerju kakšen mladiček se pa bo.tovariši brez zamer to je moja misev
l.p. No mungo me veseli ,da sva našla nek skupni ,jezikhttp://www.forum-lov.org/forum/images/icons/icon7.gif
Smile očitno so pa le res neke razlike med pokrajinami, npr. med gorenjsko ,pa koroško. Je pa tut res tako ,da nobena študija ni natančna , pa tudi mi nevemo kolko imamo sploh prav , ampak narava že očitno poskrbi za nas vse uporabnike prostora ,da se ne prerazmnožimohttp://www.forum-lov.org/forum/images/icons/icon7.gif
Smile