janez valentic je objavil:
Zakon o orožju 1981-2007 ali kako so prepovedali samoobrambo
Zakon o orožju, ki je stopil v veljavo leta 2001 se nebistveno razlikuje od prej veljavnega zakona, sprejetega leta 1981, ureja pa področje pogojev za izdajo različnih orožnih dovoljenj. Tako je za nabavo, posest in nošenje vsega strelnega orožja (pušk, pištol in revolverjev) potrebno dovoljenje upravne enote. Pogoji za pridobitev orožnega dovoljenja so močno omejevalni, so časovno in stroškovno intenzivni in vsebujejo prosto presojo upravnega organa.
Ti prohibitivni in diskriminatorni pogoji, pa ne preprečujejo kriminalnih zlorab orožja, ker kriminalci upravnih organov ne naprošajo za predhodna orožna dovoljenja, ampak orožje preprosto kupijo na črnem trgu. Po ocenah imamo v Sloveniji tudi do 100.000 kosov orožja »na črno«. Pri nas se streljajo po bencinskih črpalkah, diskotekah, imamo večkratne umore s strelnim orožjem, banke ropajo s kalašnikovkami, vse to pa se dogaja skoraj izključno z orožjem »na črno«, brez dovoljenj, mimo Zakona o orožju. Zanimivo dejstvo je, da so stroški pridobitve dovoljenja za orožje višji od cene orožja ne črnem trgu.
Zakon je neuspešen pri preprečevanju kriminalnih zlorab orožja, ne zato ker je pomanjkljiv, ali premalo restriktiven, ampak zato, ker je to zelo težko. Vsi se strinjamo da so poplave nekaj groznega, ampak ali bomo zato sprejeli zakon, ki bo prepovedal poplave?
Zakaj je z Zakonom nemogoče razorožiti nasilneže? Zakon o orožju ureja področje pogojev za dovoljenja, za katera pa zločinci ne zaprošajo! Nasilneži, zločinci, psihopati in zveri, ki nimajo nobenega spoštovanja do telesa, spolne nedotakljivosti in do življenja svojih žrtev se požvižgajo na grožnjo zaporne kazni po Kazenskem zakoniku. Ali je realno za pričakovati, da se bodo ustavili pred kršitvami Zakona o orožju zaradi kazenskih sankcij po Zakonu o prekrških?
Dobri nameni tlakujejo pot v pekel in nameni zakonodajalca o preprečevanju zlorab orožja nimajo za realno posledico preprečitev dostopa do orožja kriminalcem, ampak preprečitev dostopa do orožja poštenim državljanom, oziroma stanja, v katerem je legitimna samoobramba onemogočena.
Kakšna samoobramba se sprašujete? Ali nimamo policije da nas varuje? Ali ni policija odgovorna za preprečevanje nasilja?
Koliko nasilja prepreči policija je težko reči, vemo le koliko nasilja ji ne uspe preprečiti. V povprečju policiji na leto ne uspe preprečiti 30 umorov, 2.000 posilstev (dva tisoč), 3.000 ropov in v celoti okoli 10.000 telesnih napadov, ki se končajo s telesno poškodbo. Policija ne samo, da je popolnoma nesposobna zagotavljati varnost, je tudi za našo varnost popolnoma neodgovorna. Če bi bila policija odgovorna za varnost državljanov, bi lahko vsaka žrtev telesnega napada od policije iztožila primerno odškodnino.
Tipične okoliščine telesnega napada so: napadalec je fizično močnejši, oborožen, v številčni prednosti, izbere kraj in čas napada, noben drug, ki bi lahko pomagal ni prisoten. Po Zakonu o orožju je prepovedano posedovati ali nositi učinkovite samoobrambne pripomočke, ki so nujno potrebni za učinkovito preprečitev napada. Zakon o orožju je popolnoma prepovedal: palice, nože, boksarje, bodala, buzdovane, gumijevke, električne paralizatorje, ki delujejo na razdaljo in druge predmete, ki so »prirejeni za napad«, najbolj učinkovit obrambni pripomoček – strelno orožje, pa je nedosegljivo državljanom, ki spoštujejo zakone.
Zakonu o orožju podeljuje ženski s 50-timi kilogrami vso pravico, da se pred 100 kilogramskim posiljevalcem brani z golimi pestmi.