Problematika voženj v naravnem okolju in neustrezne sankcije
Iz nekega drugega foruma (http://www.nivaoffroadteam.com):
Komisija državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 13. seji 24. septembra 2008 obravnavala pobudo državnega svetnika Marijana Klemenca v zvezi s problematiko voženj v naravnem okolju in neustreznih sankcij.
Uvodoma je državni svetnik Marijan Klemenc v dodatni obrazložitvi pobude poudaril, da se njegova pobuda nanaša predvsem na voznike motornih sani in motokros motorjev, ki uporabljajo površine, ki niso namenjene motornemu in drugemu prometu. Izpostavil je prenizke globe za kršitelje Uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, ki nima ne specialne ne generalne prevencije. Praksa kaže, da bi morali na novo opredeliti območja, kjer bi bila vožnja pod posebnimi pogoji dovoljena, ter območja, kjer bi bila vožnja stroga prepovedana in temu primerno sankcionirana. Predlaga tudi evidentiranje motornih vozil za vožnjo v naravi, med drugim tudi povečanje registrskih tablic, kar bi pripomoglo k lažjemu identificiranju kršiteljev. Predlaga tudi zakonsko ureditev obveznega zasega in možnost odvzema motornih vozil v izjemnih primerih.
Predstavnik Ministrstva za okolje in prostor dr. Samo Kopač je poudaril, da se s predlogi državnega svetnika Klemenca strinjajo. Pojasnil je, da je minister za okolje in prostor aprila letošnjega leta imenoval Delovno skupino za ureditev vožnje v naravnem okolju, ki bo pripravila smernice za spremembo omenjene Uredbe. Delovna skupina, v kateri sodelujejo predstavniki 19 institucij in petih nevladnih organizacij (npr. Policija, Naravovarstvena zveza Smrekovec, Mountain Wilderness Slovenija, Park Škocjanske jame, Ribiška zveza Slovenije, Mestna občina Maribor, Planinska zveza Slovenije, Kozjanski park, Krajinski park Sečoveljske soline, ...) je do sedaj ugotovila, da je ta problematika zelo kompleksna. Po sprejetju Uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju je bilo sprejetih več predpisov, ki urejajo tudi vožnje v naravnem okolju (Zakon o gozdovih, Zakon o divjadi in lovstvu, Zakon o varnosti v cestnem prometu, Zakon o vodah, Zakon o planinskih poteh, Zakon o varstvu okolja, itd.). Delovna skupina za ureditev vožnje v naravnem okolju je že podala nekaj predlogov: potrebna je uskladitev z Zakonom o gozdovih; strožje omejitve za voznike motornih vozil v primerjavi s kolesarji; urediti ustrezno prepoved organiziranja voženj v varovanih območjih narave, gozdarstva in varstva voda, omogočiti organizirane vožnje, če to dovoli pristojni minister; regulirati organiziranje razvedrilnih voženj in razširiti pooblastila naravovarstvenih nadzornikov. Predlagal je, da bi pobudnik sodeloval pri pripravi sprememb predpisa, vsaj pri posvetovanjih.
Predstavnica Inšpektorata za okolje in prostor Tatjana Bernik je pojasnila, da se pobuda državnega svetnika oziroma njegovi predlogi prekrivajo z ugotovitvami, ki jih je njihov organ ugotovil pri izvajanju nadzora vožnje v naravnem okolju, ter nakazuje pomanjkljivosti, ki jih je nujno odpraviti. Na podlagi ugotovitev predhodnih nadzorov v preteklih letih so se na Inšpektoratu za okolje in prostor v letošnjem letu odločili za inšpekcijski preventivni nadzor v 19 prodajalnah motornih vozil in izposojevalnicah gorskih koles ter se seznanili s trendi pri prodaji in izposoji teh vozil, istočasno so preverjali seznanjenost prodajalcev in, ali slednji posredujejo informacije o določilih predpisov kupcem in izposojevalcem motornih vozil in koles.
Predstavnik Policije Boris Rojs je pojasnil, da sedaj veljavna Uredba ne sledi več trendu naraščanja uporabe specializiranih vozil za vožnjo izven vozišč. Za primerjavo je navedel podatek, da je Policija leta 2006 izrekla 169 ukrepov zoper kršitelje Uredbe, leto kasneje 336 ukrepov, v prvih devetih mesecih letošnjega leta pa že 295 ukrepov. Policija se na to problematiko odziva, vendar se moramo zavedati, da gre za specifiko dela, kjer predstavlja dostopnost večjo oviro. Strinja se s pobudnikom, da je identifikacija kršiteljev problematična, kajti po sedaj veljavnih predpisih teh vozil ni treba registrirati in zato nimajo registrskih tablic. V zvezi z registrskimi tablicami je pojasnil, da ima težji štirikolesnik registrsko tablico osebnega vozila. Glede predloga za obvezen odvzem motornega vozila je pojasnil, da vprašanje odvzema oziroma zasega predmeta prekrška urejata 25. in 123. člen Zakona o prekrških. Do zasega predmeta prekrška lahko pride, če voznik predstavlja drugim nevarnost ali če je vozilo v takem stanju, da ne ustreza predpisom. Pri tem bo vsak prekrškovni organ podvržen rednemu sodnemu postopku, ker lahko sodišče predlaga zaseg. Predstavniki žičničarjev so predlagali, da bi lahko poleti oni izvajali nadzor nad izvajanjem Uredbe.
Predstavnik Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano Bojan Vomer je pojasnil vlogo gozdarske inšpekcije, ki se pri svojem delu sooča s problemom identifikacije kršiteljev, ker inšpektorji tehnično niso usposobljeni za "lovljenje" kršiteljev, svoj nadzor izvajajo izključno s prisotnostjo policije. Večino akcij načrtujejo v času, ko se pričakuje največ kršiteljev (ob koncu tedna, med prazniki, popoldne). Njihov inšpektorat je podal nekaj predlogov za spremembo Uredbe: bistveno večje globe; registracija vozil (kar je možno le z zakonom) zaradi lažje identifikacije kršitelja; lastnik vozila bi moral odgovarjati za kršitev (to poznamo pri mirujočem prometu). Danes praktično ni mogoče voziti v naravnem okolju z nobenim prevoznim sredstvom, zaradi tega so kršitve povsod in jih je nemogoče v celoti nadzirati. Zato so predlagali spremembo Uredbe v delu, ki določa, da je prepovedano organiziranje voženj z vozili na motorni pogon na gozdnem cestišču, tako, da bi bile take vožnje pod določenimi pogoji ob soglasju Ministrstva za okolje in prostor in Zavoda za gozdove dovoljene. Nadalje tudi predlagajo, da bi lokalne skupnosti v svojih prostorskih aktih določila območja, kjer bi bile vožnje dovoljene.
Janez Kastelic, predstavnik Ministrstva za okolje in prostor in predsednik Delovne skupine za ureditev vožnje v naravnem okolju, je poudaril, da je njihovo poslanstvo pri urejanju te problematike omogočanje dejavnosti in ne prepoved. Zavedajo se, da je bila Uredba sprejeta v času, ko ta dejavnost ni bila razvita. Ta trenutek še ne vedo, ali bo to področje urejeno z uredbo ali z zakonom, vsekakor pa si želijo oblikovati izvedljiv predpis tako z vidika uporabnikov kot z vidika sankcioniranja.
Komisija je v razpravi pozitivno ocenila pobudo ter poudarila potrebo po poglobljeni medresorski uskladitvi pri oblikovanju sprememb Uredbe ter drugih predpisov, ki se nanašajo na vožnje v naravnem okolju. Ker je trend uporabe motornih vozil v naravnem okolju izven javnega cestnega omrežja v porastu, bo treba pri oblikovanju sprememb predpisov slediti tudi tem trendom. Lastniki takšnih vozil si želijo, da bi se v naravnem okolju oblikovala območja, kjer bi bile vožnje pod določenimi pogoji dovoljene. Zato bi bilo smiselno le - te aktivno vključiti v Delovno skupino za ureditev voženj v naravnem okolju, da bi pripravljavce sprememb predpisov seznanili s trendi na tem področju. Prav tako bi bilo smiselno pritegniti gospodarske subjekte s področja turizma, ki nudijo storitve na tem področju oziroma vidijo v organiziranju voženj z motornimi vozili v naravi gospodarski interes. Komisija je tudi opozorila, da bi morali problematiko reševati postopoma in tiste ukrepe, ki jih je možno hitro sprejeti (npr. višje globe), čim prej realizirati. Komisija podpira predlog, da bi lokalne skupnosti, ki načrtujejo prostorski razvoj na svojem območju, v svojih prostorskih načrtih opredelile območja, kjer bi bile vožnje v naravi izven javnega cestnega omrežja pod določenimi pogoji dovoljene, in območja, kjer take vožnje ne bi bile dovoljene, čeprav se je treba zavedati, da so v skladu z veljavno zakonodajo postopki sprejemanja sprememb občinskega prostorskega načrta dolgotrajni.
Komisija je po razpravi sprejela naslednje s k l e p e:
1. Komisija podpira pobude državnega svetnika Marijana Klemenca.
2. Komisija ugotavlja, da problematiko voženj z motornimi vozili v naravnem okolju zaznavajo tudi pristojna ministrstva. V ta namen je minister, pristojen za okolje in prostor, ustanovil Delovno skupino za ureditev voženj v naravnem okolju, ki že aktivno deluje. Komisija pričakuje, da bo Delovna skupina za ureditev voženj v naravnem okolju pospešila aktivnosti za celovito ureditev tega področja in da bo uspešna pri pripravi čim bolj kvalitetnih predlogov za spremembo predpisov.
3. Komisija daje pobudo, da minister, pristojen za okolje in prostor, v Delovno skupino za ureditev voženj v naravnem okolju vključi tudi državnega svetnika Marijana Klemenca ter predstavnike društev lastnikov motornih vozil (sani) in gospodarske subjekte s področja turizma, ki v turistično ponudbo vključujejo tudi storitve s tega področja (npr. organiziranje voženj v naravi).
Odgovori s citatom
ZR7 je objavil:
