DP na podlagi etičnega kodeksa?!:icon_eek:
Zakaj ne kar na podlagi vremenske napovedi?:whistle:
Printable View
Spoštovanje etičnega kodeksa slovenskega lovca je moralna obveza slovenskih lovcev.
Nespoštovanje kodeksa ne more biti disciplinska kršitev, če ni istočasno kršena lovska zakonodaja oz. sklepi LD, ki morajo biti v skladu s pravnim redom.
Hujše kršitve etičnega kodeksa obravnava disciplinsko razsodiče odbora etičnega kodeksa, ki je ustanovljeno pri LZS in svoje sklepe oz. odločbe javno objavlja v glasilu Lovec, kar ima predvsem moralni učinek na kršitelja.
V postopku pred odborom etičnega kodeksa se ugotavlja kršitev Etičnega kodeksa slovenskih lovcev. Neko dejanje ali ravnanje člana LD je lahko skladno z lovskimi predpisi, lahko pa ni skladno s prej navedenim kodeksom.
Npr.10. člen tega kodeksa določa:
» Na lovu je lovec osebno in moralno odgovoren za spoštovanje lovskih etičnih norm, za strokovne odločitve ter za razsodno ravnanje po svoji dobri vesti do divjadi. Lovec vedno lovi lovsko pravično in mora pri tem sam sebe nadzorovati.«
Postopek pred prej navedenim odborom ureja Pravilnik o postopku pred odborom etičnega kodeksa slovenskih lovcev.
Zastaralni roki:
Postopka pred Odborom ni mogoče uvesti, če od dneva, ko se je izvedelo za kršitev in kršitelja poteče več kot šest mesecev. Postopek o kršitvi članice oziroma njenega člana zastara v vsakem primeru v enem letu od dneva kršitve. Na zastaralne roke pazi Odbor po uradni dolžnost.
Lahko pa je kršitev EK disciplinski prestopek, če tako določa splošni akt LD, vendar se DP zoper člana lahko uvede še le potem, ko je izdano mnenje o kršitvi ET in ne morda pred tem, ko še ni znano ali je član sploh kršil oz. ni kršil EK.
Avtor Etičnega kodeksa Slovenskega lovca prav gotovi ni mislil in ni imel namena, da bi se ga uporabljalo kot podlago za kaznovanja po disciplinskih postopkih! To, MilanK, kar si sedaj napisal je zloraba Etičnega kodeksa in zato trdim, da so tisti, ki to podpirajo, ubili Etični kodeks!
Naslednja stopnja, ki jo lahko od takih brihtolinov pričakujemo je uvedba šeriatskega prava v LD-je in če bo šlo po starih navadah kar na osnovi muštrov, ki jih bo izdelala LZS!
Za posrat!:icon_confused:
Se strinjam. Lovstvo v R. Sloveniji je regulirano z zakoni in podzakonskimi akti, ne s pobožnimi željami wannabe naravovarstvenikov. Etika je pa stvar posameznika, ne države. Naprimer: 1.9. upleniš srno, njenega moškega mladiča pa pustiš, da životari brez mleka in se nekako prebije čez zimo. Tako imaš spomladi tam gumbarja, ki ga rabiš, da zadostiš internemu pravilniku LD, ki pravi, da moraš pred uplenitvijo trofejnega srnjaka upleniti gumbarja ali špicarja s kratkimi špicami.
To je vse skupaj zakonito, ampak zame ni etično. Da ni etično, je moje osebno prepričanje, ker še enkrat: etika je stvar posameznika, ne države, ki predpisuje zakone in podzakonske akte.
Nekdo se glede te srne in mladiča ne bo strinjal z mano, ampak prepričeval ga ne bom, pač njegova osebna etika oz. prepričanje.
Tukaj je objavljenih kar nekaj razsodb Odbora etičnega kodeksa: http://www.lovska-zveza.si/lzs/lzs/o...deksa/razsodbe
Pri nas imamo v pravilniku LD zapisano, da se iz članstva LD črta člana, ki ni s podpisom sprejel Etičnega kodeksa slovenskih lovcev, ob tem pa je v Poslovniku LD med disciplinskimi kršitvami navedena kršitev lovskega etičnega kodeksa.
Tako da v tem primeru mislim, da v naši LD obstaja podlaga za korektno sprožitev disciplinskega postopka ob kršitvi etičnega kodeksa.
Obvestilo LD – prepoved lova na visoko divjad, razen na skupinskem lovu
LD je na občnem zboru sprejela sklep, da so se lovci dolžni udeležiti najmanj 50 % skupinskih lovov, sicer ne smejo individualno loviti visoke divjadi. Nekaj lovcev te svoje obveznosti ni izpolnilo, zato jih je LD obvestila, da niso izpolnili pogojev iz prejetega sklepa, zaradi česar se njim prepoveduje lov na visoko divjad, razen na skupinskih lovih.
Za omenjeni sklep so glasovali tudi lovci, ki se 50% skupinskih lovov niso udeležili, eden od njih pa je zoper prejeto obvestilo vložil tožbo, sodišče pa je njegovi tožbi ugodilo in odpravilo predmetno obvestilo LD.
LD je zatrjevala, da obvestilo ni sklep organa, da pa zoper sprejet sklep OZ ni bilo vloženo nobeno pravno sredstvo, posledično zaradi česar je sklep OZ dokončen in pravnomočen in kot tak neizpodbojen in izvršljiv ter zavezujoč za vse člane LD. Sodišče teh argumentov LD ni upoštevalo in je zavzelo stališče, da obvestilo po vsebini predstavlja odločbo, s katero se posega v pravico do lova oz. se lovcu – članu LD prepoveduje individualni lov na visoko divjad, tak ukrep pa je mogoče izreči samo v disciplinskem postopku, zaradi česar je omenjeno obvestilo odpravilo in naložilo LD, da lovcu povrne sodne stroške.
Iz povedanega sledi, da bi LD zoper tiste lovce, ki se niso udeležili 50% skupinskih lovov, morala uvesti DP in le DK bi lahko za kršitev sklepov organov LD izrekla primeren ukrep, ki se za tako kršitev po njenih splošnih aktih lahko izreče.
Kaznovanje članov za kršitve sklepov organov LD, zgolj z obvestilom, da so sklep določenega organa kršili in z navedbo kazni, ki jih je zato doletela, je nezakonito. Za vsako kršitev splošnih aktov ali sklepov organov LD je treba izvesti DP po pravilih LD, sicer se LD v primeru tožbe izpostavi nevarnosti, da bo /do/ prizadeti z tožbo uspel /i/, LD pa bo trpela materialne posledice take sodne odločitve.
Osebno mislim, da v zadnjem času preveč podobnih primerov, ki kažejo, da se sodni jezik ne da razumeti normalno.
LD je dejansko samo obvestila lovce, kateri nimajo lovne pravice do individualnega lova. To je po moje bolj ali manj dobra volja LD. Če je v aktih zapisan sklep ali je objavljen na oglasni deski ... torej so člani seznanjeni kako in kaj, je dejansko eno tako obvestilo LD le dopis, ki opomni člane, kako lahko lovijo.
Na to obvestilo se takoj obesi en pravnik ... in nastane problem s stroški.
Iz tega lahko sklepamo, da se lovcev o njihovih omejenih pravicah ne sme osebno obveščati, ampak samo sankcionirati po tem, ko naredijo kršitev.
Bolj kot to, se mi zdi na mestu pridobiti sodno prakso v primeru, ko bi eden od teh lovcev uplenil divjad na individualnem lovu.
Sprožen bi bil disciplinski postopek za kršitev sklepa OZ.
Disciplinska bi postopek izpeljala in ga zaključila z odločbo, v kateri bi bila predpisana kazen.
A tukaj bi tudi padali na omejitvah pri lovu?
LD je imela pravno podlago za uvedbo DP zoper vse tiste njene člane, ki se niso udeležili 50% z letnim načrtom določenega števila skupinskih lovov. Lovci, ke te svoje članske dolžnosti oz. obveznowsti niso opravili oz. izpolnili so s tem dejansko kršili sklep OZ,kar predstavlja zakoniti temelj za uvedbo DP, ki pa se mora izvesti po pravilih LD, za kršitev pa izreči tisti disc. ukrep, ki se prav tako po slošnih aktih LD sme za tako kršitev izreči. Torej zgolj obvestiti člana oz. člane o tem, da v sprejetem sklepu, sprejetem na oZ, niso opravili 50 % načrtovanih skupinskih lovov, zaradi česar se njim po sklepu OZ prepoveduje izvajanje lova na visoko divjad, razen na skupinskem lovu. Lovci so torej bili brez izvedenega DP kaznovani, kazen pa njim ni izrekel organ LD temveč kar predstavnik LD, ki je v obvestilo zgolj prepisal sklep OZ in posledice v primeru njegove kršitve. LD je torej izdala ugotovitveni sklep in z njim kaznovala lovce, kar pa ni zakonito in dopustno, kakor je sodišče na prvi in na drugo stopnji tudi ugotovilo in predmetno odločilo odpravilo.
Ahahahahhahahaha potemtakem je tudi poslovnik lovske družine samo smernica za disciplinsko ko komisijo???
In je potrebno za vsako omejitev ki pritiče določenemu članu sklicat DK, jo izvest in še ves nepotrebni kretenizem zraven???:icon_confused::icon_confused::icon_confu sed::icon_confused:
Zanimivo. Dejansko je Bokarica zapisal en velik pomislek.
Sklep, ki ga sprejme OZ ima enako težo kot zapisan člen v poslovniku / pravilih.
Torej za vse tiste primere, ko je v poslovniku/pravilih zapisano pokrivanje trofejne divjadi, omejitev števila trofejne divjadi ali čakalni rok do naslednje trofejne divjadi (trofejno sem zapisal namenoma, ker se največkrat zasledi take zadeve, lahko pa gre tudi za druge vrste in kategorije divjadi) velja, da so pravnomočni šele takrat, ko jih z odločbo določi disciplinska komisija, saj omejuje pravico do lova, kar pomeni, da je lovcu kratena pravica do lova - zakonsko je določen samo plan.
Torej bo potrebno vsakemu lovcu, ki bo odstrelil divjad, katera se lovi pogojno (pokrivanje, čakalni rok ...) izdati odločbo DK?
Ne bom se spuščal v vsebino sklepa OZ, ki pogojuje individualni lov z raznimi pogoji, ki so nesmiselni in nepotrebni in vedno znova dokazujejo, da so v marsikateri LD bolj papeški od papeža in da mnogi vodilni v naših LD ne obvladajo temeljnih pravnih osnov in ne poznajo niti svojih lastnih Pravil. Dejstvo je, da je OZ najvišji organ v LD in da se njegovi sklepi morajo spoštovati. Ne more pa OZ sprejemati karkoli se mu zahoče, vse mora biti v skladu s Pravili LD in nadrejeno zakonodajo. Vsak član pa je lahko kaznovan za tisto kršitev, ki je kot taka zapisana v Pravilih LD oz. v Poslovniku in to v pravnomočno zaključenem disciplinskem postopku.
Avtomatično sankcioniranje le na podlagi sprejetega sklepa organa LD je nedopustno in protizakonito. Vsak ima pravico do obrambe in tudi pritožbe na izdano disciplinsko odločbo.
Bravo lupus! Postavljanje nekih pogojev pri individualnem lovu je nesmiselno, nepotrebno in vedno znova dokazuje, da je takšna praksa zmeraj povod za prepire in nezadovoljstvo večine članov Ld. Veliko Ld-jev datumsko omejuje odstrel lov na posamezno divjad, izmišljajo si neke načine kako omejiti lovce, ki lovijo več kot drugi in iščejo neke rešitve, kako omogočiti uplenitev tudi tistim, ki gredo na individualni lov 3x na lovsko sezono in potem modrujejo, kako ni videti te ali one divjadi itd.
Lupus je lepo napisal: Vsi člani LD imajo enake možnosti, zato naj Ld-ji omogočijo lov v skladu s Pravili in nadrejeno zakonodajo, pa bo mir.
Vodilni,ki pa si izmišljujejo te razne nesmiselne pogoje, pa kar se mene tiče, vodijo Ld v stilu. "če sam nič ne znam in ne vem, bom pa druge učil in nadzoroval"
Lupus in karo zagovarjata enake možnosti lova po Pravilniku.
Občni zbor je najvišji organ in lahko sprejme določene sklepe. Ta možnost je ponavadi tudi zapisana v Pravilniku.
Če pogledamo vsebino sklepa (osebno sicer nisem pristaš takih sklepov, lahko ugotovimo, da je za vse člane enako (po svoji lenobi pač izpadejo tisti, ki gredo na lov 3x).
Pravilnik omogoča razporeditev odstrela za vse enako - mora določati enake pogoje. Kako so zadrgnjeni, je pač problem LD oz stanja v lovišču. Dokler je narejen plan, je vse ok.
Če preberem odgovor kara, pa se mi utrne asociacija - edina omejitev je zakonsko določena. To pa je potrjen plan.
V praksi to pomeni, da če imam dober nalet, lahko uplenim veliko večino divjadi v planu. Če mi gre za kosti, potem pač lovim samo srnjake in jelene. Tudi po tri na dan, če pridejo. Po strukturi, planu in lovni dobi. Drugo me ne zanima. Ko mi disciplinska pokaže Pravilnik z razporedom (omejitve oz. pogoji za odstrel) jim ga gladko zavrnem z argumentom, da mi omejuje mojo lovno pravico.
Kje bo več nezadovoljstva?
Notranji pravni red LD so dolžni spoštovati člani in organi LD. Sklepi organov morajo biti skladni z splošnimi akti LD. Če organ LD sprejme sklep, ki ni skladen z njenimi notranjimi splošnimi akti potem je tak sklep organa nezakonit, če pa član ravno v nasprotji s splošnimi akti ali sklepi organov pa je disciplinsko odgovoren za svoja ravnanja, ki niso skladna s splošnimi akti ali sklepi organov LD. V tem konkretnem primeri ni šlo ali je sklep OZ zakonit ali ne, ampak za vprašanje ali je dopustno člane kaznovati brez uvedbe DP, t. j. kar z obvestilom. Ker obvestilo posega v pravico do lova, zato ima njegova vsebina značaj odločbe, ta pa nima vseh sestavin, t. j. uvoda, izreka, obrazložitve in pravnega pouka, izdana pa je bila brez izvedenega postopka.
Če analiziramo sklep, potem lahko ugotovimo, da predpisuje tudi kazen, ki doleti tiste lovce, ki se ne udeležijo v njem določenega števila skupinskih lovov. Vprašanje je ali je z njim določena kazen skladna s splošnim aktom, ki določa kršitve in kazni, ki se smejo izreči za posamezno kršitev. Torej ali je neudeležba na skupinskih lovih lažja, huda ali posebej huda kršitev, za katero je dopustno izreči tudi disciplinski ukrep – kazen prepoved lova na visoko divjad, razen na skupinskih lovih. Če sklep npr. v nasprotju s splošnim aktom predpisuje strožjo kazen, potem je nezakonit, glede na to, da se kazni ne morejo določati s sklepi organov LD, ampak s splošnim aktom. To pomeni, če bi LD hotela zaostriti kazni za neudeležbo na skupinskih lovih, potem bi bila dolžna spremeni splošni akt, ki določa kršitve in kazni, ki se smejo izreči, zoper kršitelje pa izvesti DP.
Za spremembe in dopolnitve splošnih aktov veljajo praviloma drugačna postopkovna pravila kot pa za sprejemanje sklepov organov LD, prav tako pa se za sprejem splošnih aktov ali za njihovo spremembo in dopolnitev zahteva drugačna večina. Notranji pravni red LD mora biti skladen. Ni mogoče da bi po splošnem aktu neko ravnanje ali dejanje bilo dopustno, po sklepu organa LD pa prepovedano in sankcionirano ali obratno. Imeli bi torej dva pravna sistema, oblikovana s splošni akti in sklepi organov LD in kar bi po splošnem aktu sicer bilo dopustno, bi po sklepu organa lahko bilo prepovedano in obratno. V takem sistemu pa bi organ, pristojen za uvedbo DP lahko arbitrarno odločal ali bo disc. kršitelje preganjal oz. jih ne bo preganjal pa določilih splošnih aktov ali po sklepih organov LD. Enako bi lahko ravnala tudi DP.
OK odogovori še na moje vprašanje: LD imamo poslovnike in z njim določene pravice in omejitve.
Ali je potemtakem potrebno za vsako omejitev izvesti DK? Primer: Po polsvniku ima član pravico uplenit gamsa vsako drugo leto. Član upleni gamsa, ali je potrebno sedaj izvest DK da se mu pove da naslednje leto nima pravice do uplenitve gamsa?
Pri nas smo podobno razmišljali kot Bokarica. Hočemo se izogniti preveč disciplinskim postopkom. Zato poslovnik določa režim lova tako, da pravica do odstrela ni kar vnaprej dana, ampak pogojena, na primer, če si odstrelil srnjaka lani pred prvim avgustom, ga imaš letos pravico po prvem avgustu. Se pravi, to, da lahko letos srnjaka loviš šele po prvem avgustu ni kazen oz. disciplinski ukrep, ampak del režima lova. Na enak način se lahko napiše glede pravice do lova v odnosu na udeležbo na skupnih lovih.
Od vsakega člana lovca se pričakuje da pozna lovske predpise in notranje splošne akte LD. LD samostojno uredi izvajanje lova oz. uresničevanje pravice do lova divjadi v lovišču, s katerim upravlja. To področje je običajno urejeno s Poslovnikom. In če poslovnik določa, da lovec lahko odstreli gamsa vsako drugo leto, potem ga ni treba obveščati o tem, da ga naslednjo leto ne sme odstreliti, če ga je odstrelil v letošnjem letu. Ta določba poslovnika ni disciplinska kazen, temveč pravilo po katerem člani LD izvajajo lov na gamsa, kršitev tega pravila pa je disciplinski prekršek.
Ok in kakšna je potem razlika med določilom poslovnika in sklepom občnega zbora?
Recimo za opisani primer: člani se morajo udeležiti 50% skupnih lovov, drugače nimajo pravice do individualnega lova na visoko divjad. Ali je razlika ali je to zapisano v poslovniku ali pa je to sklep občnega zbora?
Razlika je v tem, da tak sklep v nasprotju s Pravili, Poslovnikom ali drugim slošnim aktom postavlja novo pravno pravilo, ki posega v pravico do udejstvovanja v lovu - do odstrela divjadi, razen na skupinskih lovih. Tudi sklepi organov LD morajo biti skladni s splošnimi akti LD. Sklep organa, ki v nasprotju s splošnimi akti določa neko novo pravno pravilo je nezakonit in se lahko sodno izpodbija in to v enem leto od njegovega sprejema. Prav tako s sklepom ni dopustno določiti strožje kazni od v splošnem aktu določene - ki se sme izreči za določeno kršitev. Udeležba na skupinskih lovih je lahko ena izmed delovnih obveznostih in kdor je ne opravi, lahko splošni akt določa, da ni upravičen do odstrela divjadi, razen na skupinskih lovih.
ok,
Se pravi da na OZ ne smemo sprejemat sklepov ki omejujo pravico do lova oz določajo pogoje zanj?
Če splošni akt določa primere v katerih lahko organ LD /OZ ali UO / s sklepom omeji pravico do izvajanja lova, potem ima organ LD, ko nastopi tak primer, v splošnem aktu pravno podlagi in pooblastilo za sprejem takega sklepa - ukrepa, s katerim začasno omeji pravico do izvajanja lova. Če takega pooblastila nima ali če v splošnem aktu ni navedenih primerov, potem imamo opravka z orbitrarnim omejevanjem pravice do lova in je organu samemu prepuščeno da po lastnem preudarku določi razloge zaradi katerih bo omejil pravica do lova. Da se izvajanje neke pravice omeji morajo za to obstajati na zakonu ali v splošnem aktu temelječi razlogi, ki narekujejo organu LD, da sprejme tak ukrep.