Zanimivo mnenje informacijskega pooblaščenca glede posredovanja mnenja o pacientu glede primernosti za nošenje orožja
Datum: 24.11.2010
Naslov: posredovanje mnenja o pacientu glede primernosti za nosenje orožja
Številka: 0712-524/2010
Vsebina: Zdravstveni osebni podatki, Upravne enote
Pravni akt: Mnenje
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je 19.11.2010 prejel vaš dopis, v katerem navajate, da ste prejeli zahtevek Upravne enote Škofja Loka (v nadaljevanju: UE) za mnenje vašega psihiatra, ali njegov pacient sme nositi orožje. Podatek, da orožje ima, je UE posredovala pacientova žena. Pacient je zaposlen kot varnostnik in po službeni dolžnosti nosi orožje. Pravico do nošenja orožja je pridobil z veljavnim spričevalom neke ambulante medicine dela, prometa in športa v Ljubljani, kljub temu, da se je predhodno že zdravil v Begunjah, kar je UE prav tako povedala pacientova žena. Na UE so vam povedali, da je policija zbrala številne podatke o tem, da je pacient neprimeren za nošenje orožja. Glede na izobraževanje s področja Zakona o varstvu osebnih podatkov, ki ste se ga udeležili, menite, da podatke smete posredovati ne glede na to, da ste jih prejeli od tretje osebe, saj pacient ogroža okolico. Pooblaščenca v zvezi z navedenim prosite za mnenje.
Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. tč. 1. odst. 49. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
UE lahko v okviru postopka, ki ga vodi, zahteva mnenje posameznikovega psihiatra (kot priče ali izvedenca) oziroma posameznikove zdravstvene podatke le, če je to res potrebno za ugotovitev resničnega dejanskega stanja. Pod temi pogoji ji lahko mnenje oziroma podatke tudi posredujete.
Zahteva UE mora vsebovati navedbo zahtevanih podatkov, pravno podlago za posredovanje, namen njihove uporabe in številko upravne zadeve.
O b r a z l o ž i t e v:
Osebni podatki v javnem sektorju, v katerega nedvomno sodijo tudi upravne enote, se v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZVOP-1-UPB1 lahko obdeluje, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Isti odstavek tega člena nadalje določa, da se z zakonom lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Ob tem Pooblaščenec opozarja na načelo sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1-UPB1, na podlagi katerega morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.
Vaše vprašanje se nanaša na zdravstvene podatke posameznika, o pravici katerega se odloča v postopku odvzema orožja in za katerega obstaja sum, da zaradi svojega psihičnega oziroma duševnega stanja ni primeren za nošenje orožja. Pristojni organ na podlagi 58. člena Zakona o orožju (Uradni list RS, št. 61/00 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZOro-1) odvzame orožje in orožne listine posamezniku, ki ne izpolnjuje več pogojev iz 2. do 6. točke drugega odstavka 14. člena ZOro-1. V 5. točki drugega odstavka 14. člena je določen pogoj, da mora imeti posameznik opravljen zdravniški pregled. Pravilnik o zdravniških pregledih posameznikov za ugotavljanje zdravstvene zmožnosti za posest ali nošenje orožja (Uradni list RS, št. 66/01; v nadaljevanju: Pravilnik) predpisuje zdravstvene pogoje, ki jih mora izpolnjevati posameznik za posest ali nošenje orožja, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi oziroma zasebni zdravniki za opravljanje zdravniških pregledov, s katerimi se ugotavlja zdravstvena zmožnost za posest ali nošenje orožja, način in postopek izdajanja zdravniških spričeval, sestava in način dela zdravniške komisije za ugotavljanje zdravstvene zmožnosti za posest ali nošenje orožja ter vodenje evidence pregledov in medicinske dokumentacije. Zdravniški pregled za ugotavljanje zdravstvene zmožnosti za posest ali nošenje orožja obsega:
1. identifikacijo posameznika na podlagi osebnega dokumenta;
2. anamnezo (razgovor): splošna, družinska, socialna, delovna, osebna in specialna (podatki o prejšnjih pregledih);
3. pregled zdravstvene dokumentacije (zdravstveni karton izbranega osebnega zdravnika, preventivni zdravstveni karton in tudi predhodna ocena zmožnosti posesti ali nošenja orožja);
4. klinični pregled vseh organov in organskih sistemov s posebnim poudarkom na usmerjenem pregledu psihičnega stanja, stanja centralnega in perifernega živčevja in čutil.
Posameznika se oceni v skladu z določbami Pravilnika, da je zdravstveno zmožen za posest in nošenje orožja, če nima bolezni, poškodb ali stanj, ki vplivajo na varno rokovanje z orožjem, naštetih v Prilogi 2, ki je sestavni del Pravilnika in je objavljena skupaj z njim. Bolezni, poškodbe ali stanja, ki vplivajo na varno rokovanje z orožjem in predstavljajo nezmožnost za posest in nošenje orožja so med drugim tudi nevrološka, psihološka in psihiatrična stanja in obolenja (1. nenormalna psihična stanja in bolezni, ki se manifestirajo kot intelektualna insuficienca, motnje, zmanjšanje ali odsotnost pazljivosti in koncentracije, psihomotorična in senzomotorična upočasnjenost in nekontroliranost, ter deviacije osebnosti; 2. demenca vseh etiologij; 3. akutna psihoza ne glede na etiologijo ali kronična psihoza z izraženimi rezidualnimi ali regresivnimi spremembami; 4. izražene patološke spremembe v afektivni in moralno etični sferi osebnosti; 5. izražene hujše nevrotske motnje; 6. sindrom odvisnosti od alkohola, razen v medicinsko kontroliranih primerih abstinence najmanj 12 mesecev in brez psihičnih sprememb ali nevroloških komplikacij; 7. odvisnost od nedovoljenih drog, razen v medicinsko kontroliranih primerih abstinence 12 mesecev in brez psihičnih sprememb ali nevroloških komplikacij; 8. stanje in bolezni, ki se kažejo z motnjami koordinacije, rigorjem, tremorjem, horeatičnimi in atetotičnimi gibi; 9. vse oblike epilepsije in druge motnje zavesti, razen medicinsko kontroliranih primerov, pri katerih se ob terapiji napadi ne pojavljajo najmanj dve leti; 10. nevrološka stanja, bolezni, poškodbe in anomalije živcev in mišic, ki povzročajo težje funkcionalne motnje).
Opravljen zdravniški pregled sicer velja eno leto (tretji odstavek 18. člena ZOro-1), vendar iz narave stvari izhaja, da je treba pregled ponoviti, če se zdravstveno stanje posameznika spremeni oziroma če obstojijo okoliščine, ki kažejo na to, da posameznik ne izpolnjuje pogojev, ki jih Pravilnik zahteva za to, da posameznik zdravstveni pregled opravi pozitivno.
Postopek odvzema orožja je poseben upravni postopek, zato so načela upravnega postopka temeljno razlagalno merilo tudi v tem postopku. Iz navedenega izhaja, da je treba v postopku odvzema orožja, skladno z načelom materialne resnice iz 8. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/07 - ZUP-E in 65/08 - ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. ZOro-1 ne vsebuje posebnih določb o tem, na kakšen način lahko uradna oseba pridobiva osebne podatke, ki jih potrebuje v postopku ugotavljanja resničnega dejanskega stanja pri odločanju o odvzemu orožja posamezniku, zato v obravnavanem primeru zakonsko podlago v smislu 9. člena ZVOP-1-UPB1 predstavlja 34.a člen ZUP. Navedeni člen ZUP določa, da so upravljavci zbirk osebnih podatkov, ki razpolagajo s podatki, ki so potrebni za ugotovitev dejstev v zvezi z vodenjem in odločanjem v upravnem postopku, dolžni na podlagi obrazložene zahteve organa, brezplačno, najkasneje v roku 15 dni, posredovati zahtevane podatke. Zahteva mora vsebovati navedbo zahtevanih podatkov, pravno podlago za posredovanje, namen njihove uporabe in številko upravne zadeve.
V postopku odvzema orožja je podatek o posameznikovem predhodnem psihiatričnem zdravljenju oziroma njegovem trenutnem psihičnem in psihiatričnem stanju nedvomno dejstvo, ki je pomembno za zakonito in pravilno odločbo, kot to izhaja iz 5. točke drugega odstavka 14. člena ZOro-1. Kot navajate v vašem dopisu UE od vas zahteva mnenje psihiatra, ali njegov pacient izpolnjuje pogoje za nošenje orožja. Ali je posameznik primeren za nošenje orožja je mogoče preveriti le s ponovnim zdravniškim pregledom, o primernosti napotitve na ponovni zdravniški pregled pa bi lahko podal mnenje posameznikov psihiater. Pooblaščenec meni, da bi uradna oseba, ki vodi postopek odvzema orožja, podatek o psihičnem oziroma psihiatričnem stanju posameznika lahko pridobila od posameznikovega psihiatra na podlagi 34.a člena ZUP ali s postavitvijo izvedenca. Vendar je treba pri takšni poizvedbi upoštevati načelo sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1-UPB1 in ta podatek zahtevati le, če je res nujno potreben za ugotovitev resničnega dejanskega stanja. To pomeni, da v primeru, ko uradna oseba, ki vodi postopek odvzema orožja, o zadevi lahko odloči ne da bi pred tem pridobila mnenje posameznikovega psihiatra, to mnenje oziroma ti podatki o posameznikovem psihološkem oziroma duševnem stanju niso nujno potrebni za ugotovitev resničnega dejanskega stanja, zato ga UE v takšnem primeru ne sme zahtevati od vas. Kot izhaja iz vašega sporočila, ima UE že precej podatkov, ki nakazujejo na to, da bi moral posameznik za ugotovitev resničnega dejanskega stanja ponovno opraviti zdravniški pregled, vendar je za odločanje o tem, kateri podatki zadostujejo za odločitev, pristojen organ, ki vodi konkreten postopek - torej UE.
V skladu z 58. členom ZOro-1 pristojni organ namreč odvzame orožje in orožne listine posamezniku, ki ne izpolnjuje več pogojev iz 2. do 6. točke drugega odstavka 14. členom. Orožje in orožne listine pa vrne, če posameznik v roku treh mesecev predloži zdravniško spričevalo, ki izkazuje izpolnjevanje zdravstvenih pogojev za posest in nošenje orožja. Ker je v primeru, kot ste ga opisali, po mnenju Pooblaščenca potrebno hitro ukrepanje, bi bilo mogoče odločbo izdati v skrajšanem ugotovitvenem postopku kot ukrep, ki je v javnem interesu in ga ni mogoče odlagati, dejstva pa so vsaj verjetno izkazana (4. točka prvega odstavka 144. člena ZUP), in torej mnenje posameznikovega psihiatra na tej točki niti ne bi bilo nujno potrebno. Vendar pa Pooblaščenec ne pozna konkretnega dejanskega stanja in tudi ni pristojen za odločanje v konkretnem postopku odvzema orožja in orožne listine, kot tudi ne za razlago ZUP, zato vam svetuje, da se, kolikor je potrebno, v tem delu obrnete na pristojno ministrstvo.
Prijazen pozdrav,Informacijski pooblaščenec:Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,pooblaščenka
P.s.: Lahko se celo zgodi, da kdo zoper lovca, ki se ga večkrat napije poda anonimno prijavo na UE in v njej navede, da je pijanec in kot tak neprimeren za nošenje orožja. In postopek za odvzem orožja se lahko začne.
