Čas bi bil, da malo podebatiramo tudi o tem, kaj bi bilo potrebno spremeniti v lovskem zakonu. Zaželjena debata tako po členih, kot tudi vsebinsko.
Mogoče pa kaj pametnega izvlečemo, kar bi bilo mogoče celo možno realizirati.
Printable View
Čas bi bil, da malo podebatiramo tudi o tem, kaj bi bilo potrebno spremeniti v lovskem zakonu. Zaželjena debata tako po členih, kot tudi vsebinsko.
Mogoče pa kaj pametnega izvlečemo, kar bi bilo mogoče celo možno realizirati.
ZR7 zelo dober predlog. Glede na število forumašev lahko resnično pridemo do zelo dobrih predlogov, ki ne bodo izhajali samo iz teorije, temveč predvsem iz prakse. Imamo priložnost, da pod to temo podamo svoja mnenja in predloge kaj bi bilo dobro v obstoječem ZDlov spremeni in dopolniti.
Lp
MilanK
Za začetek predlagam, da razmislimo ali je res dobra pobuda, ki je bila že nekajkrat slišana, da bi obvezno združevanje v LZS ukinili ampak bi se LD lahko združevale prostovoljno, obvezno pa le v OZUL. OZUL-om pa bi zakon moral določiti status, podobno kot npr. zbornicam, v vsakem primeru pa bi morali biti pravne osebe.
Prostovoljno združevanje v LZS bi samo povečalo učinkovitost LZS saj bi se začeli boriti za člane (ki bi plačevali članarino) in bi postali dejanski servis LD. Ne nazadnje bi s tem ukinili večni problem ustavne pravice svobode združevanja, ki jo sicer lahko uredi zakon vendar pa se je potrebn vprašati, ali še obstojajo razogi zaradi katerih zakon določa obvezo združevanja.
No, nekaj je s tem odprtega.
R&R dober predlog! Se strinjam.
Pri razmišljanju ali LZS obvezno ali ne, mi pade najprej na misel vprašanje kako bo potem z vsemi dejavnostmi, ki jih sedaj skupaj realiziramo. S tem mislim predvsem na enoten nastop napram javnosti in državnim ustanovam in izvajanje raziskovalnih nalog v zvezi z divjadjo in okoljem.
Mogoče bi se LZS v primeru neobveznega združevanja izboljšala na področjih, kjer jo predvsem pogrešam. Pri pravni in strokovni pomoči LDjem.
Kar se tiče dejavnosti športa, kulture in družabnih dogodkov LZS sigurno ne potrebujemo. Kot vidimo v praksi celo ne na področju kinologije.
Vse te dejavnosti izpolnjujejo različne druge zveze na regionalni ali državni ravni.
Ker v tem primeru ostane le še obvezno združevanje v OZUL-e, pričakujem veliko nasprotovanja pristašev ZLD-jev, ki že sedaj niso ne obvezna niti lovska organizacija.
Kar se tiče upravljanja z divjadjo pa ostanemo brez skupne točke na državni ravni. Komisije za upravljanje z divjadjo pri LZS, ki pa se roko na srce do sedaj ni nič kaj proslavila. Potem bi to padlo direktno na zavod za gozdove.
Ali to pomeni, da bi morali oz. bi bilo pametno tudi OZUL-e povezati v neko skupno zvezo? Ali bi potem dobili nekaj že videnega in znanega očiščeno dejavnosti strelstva, kulture ipd., ki ostanejo ZLD-jem?
Samo strelstva ne ZLD-jem. Že sedaj nas dovolj nategujejo.Res pa je da se že sedaj nobenega ne bojijo, ker ni sankcij za neizvršeno delo.
R&R že sedaj se LD združujejo prostovoljno in obvezno v OZUL, tako da to nebi bilo nič novega.
Celotna lovska organizacija je v p****.Nobena sprememba zakona ne bo popravila škode ki je narejena.
Pred spremembami zakona je potrebno zamenjati celotno organizacijo ki sprejema take zakone in vse zimzelene odgovorne ki se pasejo pri koritu.Vse ostalo so le kozmetični popravki.
To je moje mnenje.Hvala.
Po zdajšnji praksi US RS je ustanavljanje obveznih združenj in zahtevano obvezno članstvo v takih združenjih dovoljeno. Kadar taka združenja služijo izpolnjevanju javnih nalog in je njihova ustanovitev proporcionalna tem nalogam. Ko torej združenje opravlja naloge , za katere izpolnitev obstaja povečan javni interes, in ne sodijo med stvari, ki bi jih lahko opravljali v obliki zasebnih iniciativ, prav tako pa ne spadajo v ožji krog državnih nalog, ki jih mora preko svojih upravnih organov opravljati država. Kadar država take naloge (kot npr. naloge, ki jih LZS opravlja v javnem interesu) prenese na posebej za ta namen ustanovljeno institucijo javnega prava, potem obvezno članstvo ne posega v pravico svobodnega združevanja.
Vprašanje pa je ali je obvezno članstvo v LZS skladno z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki zagotavlja pravico do združevanja in ki vsem ljudem daje pravico, da se združujejo po svoji svobodni volji. Po ZDlov in po Koncesijski pogodbi je LD nosilka pravic obveznosti in dolžnosti ter odgovornosti in je v pravnem koncesijskem razmerju z državo glede upravljanja z loviščem in gospodarjenjem z divjadjo, zaradi česar se zastavlja vprašanje ali LD za izpolnjevanje nalog, ki jih ima po ZDlov in Koncesijski pogodbi potrebuje obvezno članstvo v LZS, glede na to, da je LD društvo, ki je oseba zasebnega prava in ki temelji na prostovoljnosti, to pa spada pod pojem društva, zaradi česar bi utegnilo obvezno članstvo posegati v splošno ustavno pravico svobodnega delovanja oz. združevanja. To je še toliko bolj vprašljivo glede na to, da je divjad, kakor tudi druge prostoživeče živali, državna last, drža pa kot lastnica tudi predpisuje pogoje za gospodarjenje z njo.
Na zgoraj zastavljeno vprašanje je mogoče odgovoriti, da obvezno članstvo v LZS ne posega v ustavno pravico svobodnega združevanja in to tudi argumentirati, enako pa je mogoče argumentirati, da posega v omenjeno ustavno pravico, katero poleg US varuje tudi zgoraj navedena konvencija.
V kolikor bi do spora glede obveznega članstva prišlo, bi o tem moralo odločiti US RS, predlagatelj pa bi moral utemeljiti zakaj obvezno članstvo posega v ustavno pravico do svobodnega združevanja. Je pa o tej problematiki oz. vprašanju, kar veliko sodne prakse ustavnih sodišč, zlasti članic EU.
Dilema obveznega združevanja v LZS bo rešile še eno dilemo: Ali je LZS če civilna družba ali je paradržavna inštitucija.
Menim, da je sedaj mešanica enega in drugega.
Ima določene zakonske pristojnosti, ki jih izvaja v imenu države in določene društvene pristojnosti, ki jih izvaja v imenu zveze društev. Članarina je tako neke vrste obvezen davek, z katerim se financira naloge, ki jih država nalaga LZS.
Zaradi dvojne vloge se LZS težko postavi na stran lovcev in včasih tudi divjadi, saj mora izvajati zakonsko določene naloge, ki jih je predpisala oblast. Tako lovsi ostajamo brez stanovske organizacije (sindikata), ki bi temeljila na prostovoljnem članstvu in naše interese zastopala naproti državi.
Da se malo oddaljimo od stalnega premlevanja odnosov, pristojnosti in smisla obstoja ZLD, OZUL in LZS, bom navedel nekatere stvari, ki bi jih po mojem mnenju morali spremeniti v lovskem zakonu.
1. Dovoliti bi morali lov z lokom, sploh v bolj gosto naseljenih in primestnih predelih.
2. Dovoliti bi morali uporabljati eletktronske vabnike za lov vran in lisic.
3. Dovoliti bi morali lov prašičev ponoči z uporabo svetil.
4. Dovoliti bi morali lov jelenjadi (razen odraslega jelena) ponoči.
5. Med lovno divjad bi morali uvstiti goloba grivarja, sloko, gozdnega jereba, velikega kormorana in krokarja, pogojno pa tudi ruševca in velikega petelina.
6. Uzakoniti obvezno nošenje signalnih jopičev za vse udeležence na skupnih lovih.
7. Predpisati bi morali predložitev materialnih dokazov na ketegorizaciji za vse vrste divjadi, brez izjem, ukiniti dokazovanje izgub divjadi z zapisniki.
8. Ukiniti PNZ kot pogoj za dovoljenje za udejstvovanje psa na lovu.
9. Prevetriti kataster lovnih in nelovnih površin.
10. Spremeniti lovne dobe za jelenjad, srnjad in polha.
Tako, sedaj pa le po meni..... :icon_lol:
Mugo, v tvoj nabor dodam še, da bi bilo po vzoru skandinavskih dežel treba dovoliti lov z dušilci. Vsaj v naseljenih področjih.
Tako, da ne bodo samo po tebi tolkli.:icon_lol:
A common misconception is that building or owning a gun silencer is illegal under federal law. But gun silencers, also known as flash suppressors, are legal, provided that the builder has completed the appropriate paperwork and registration online or by phone with the Bureau of Alcohol, Tobacco and Firearms.
Tako v ZDA
In Austria, the purchase or possession of a suppressor is prohibited according to §17 of the Austrian Weapons Law.
In Norway, suppressors can be bought by anyone.
In Denmark, the Danish Weapons And Explosives Law makes the unlicensed possession of a suppressor illegal. A permit may be acquired from the local police, but permission is almost always denied. Only police and hunters with special permission for the emergency slaughtering of livestock inside buildings are allowed to use them.
Italy prohibits the purchase or possession of a suppressor except for military personnel.
In Sweden, suppressors for specified calibers are legal for hunting purposes. A license is required, but is normally always granted.
In Finland, suppressors are not classified as "weapon parts". Therefore, they are completely legal in all calibers, requiring no registration or permit. As a somewhat generalized rule of thumb, Finnish gun law classifies only parts subject to firing pressure directly involved with firing the cartridge as weapon parts; barrels, bolts, and any part with a chamber. These are restricted to owners with a valid permit. All other parts and accessories are not weapon parts under this classification. This would include parts like magazines, various sights and scopes, and also suppressors.
In Poland, suppressors are not classified as "important weapon parts". Therefore, they are completely legal in all calibers, requiring no registration or permit. However using suppressors (even installing) with firearm is prohibited. Only police and military are allowed to use them.
In the United Kingdom, sales of suppressors fall into four categories of use. For replica and air weapons, the purchase of a suppressor requires no license and in most cases, no identification requirement. For shotguns, these will probably require the presentation of the buyer's shotgun certificate but will not be recorded. For a small- or full-bore rifle, the firearm certificate (FAC) will need to show permission for the purchase of a suppressor and also the gun for which it is intended. All firearms certificates have the firearm and caliber approved by the police and annotated to the document before a suppressor may be purchased. Police forces usually approve applications for a suppressor for hunting and target shooters, as the risks of litigation for personal injury, especially high-tone deafness resulting from shooting-induced hearing loss, are significant; and noise pollution in general is a problem for shooting sports.
In the Netherlands suppressors are only legal if used for airguns. All other civilian use and ownership is prohibited by law.
Tako pa v Evropi
Zanimajo me argumenti proti lovu jelena 2+ ponoči, ob predpostavki da bi bile ostale st. in sp. skupine jelenjadi lovne.
Ostali predlogi so na mestu in zdržijo resno argumentirano presojo.
Ker težko oceniš starost pri jelenu ponoči. To da jelena ponoči nebi lovili je seveda ob predpostavki, da jih moramo loviti po starostnih razredih (nekje jih pa še po kakih prastarih gojitvenih smernicah in rdečih, zelenih in roza pikčastih pikah). Jaz bi uvedel en starostni razred za jelena to je 2+ - odraqsel jelen. Potem nebi bilo nobenega problema tudi z lovom ponoči.
No Mugo, pa predebatirajva.
1. Lov z lokom! Vsem je dobro znano, da je lov z lokom vprašljiv iz različnih vidikov. Strinjam se, da bi se lov z lokom lahko izvajal v oborah, kjer imaš osebke pod nadzorom in če je potrebno jih hitro rešiš nepotrebnega trplenja. Kar me pa posebno v tvojem predlogu moti, pa je da bi se z lokom lovilo v primestnih in mestnih naseljih. Veš, da so mesta in vasi nelovne površine, zato lov ne pride v poštev. Sicer pa so znani primeri problemov divjadi v mestnih gozdovih, še bolj so pa znani odzivi meščanov na to kaj počnemo lovci na primer na Golovcu, pa tudi če imamo v rokah odločbo inšpektorja. Pri lovu z lokom, bi bilo zaradi nezanesljivosti in velike verjetnosti, da nam ranjena divjad pobegne še več vroče krvi in pljuvanja po medijih kot do sedaj. Zato lok le v obore, v prosto naravo pa strelno orožje ustreznega kalibra in moči. Probleme divjadi na nelovnih površinah pa je potrebno reševati na drugačne načine.
2. in 3. točka se strinjam.
4. Strinjam se le delno, če se jelenjad lovi ponoči, potem je potrebno tudi določiti, kakšno tehniko lahko uporabljamo za ta lov ter smiselno je da se lovi vse kategorije jelenjadi, ne pa samo mulasto jelenjad. Sam sem mišljenja, da bi v primeru da se lahko uporablja IR tehnika, marsikateri jelen bil pravilno uplenjen in ne bi končal v kakšnem kraškem breznu ali pod kupom jelovih vej.
5. Tu bi izvzel predvsem velikega petelina in gozdnega jereba, saj je njuna populacija v nekoč primernih habitatih zelo ali celo katastrofalno ogrožena (Dinaridi!), dodal bi pa vse leteče navzdol zavite kljune, kateri praktično nimajo naravnega sovražnika ter prispevajo znaten delež na stanje populacije srnjadi, kakršno pač že je.
6., 7., 8. se strinjam in podpiram, predvsem 8. točko, saj merila katera smo si postavili ljudje niso vedno skladna s stanjem in potrebami v naravi, zato ne vidim razloga zakaj neki psiček, kateri na tem preizkusu ne zadosti človeških pričakovanj, ne bo nekoč zadostil lovskih pričakovanj njegovega lastnika.
9. Preveriti da, ne ga pa spreminjat. Po nekaterih podatkih več kot 40 LD-jev izgubi koncesijske pogoje, saj bi se s speminjanjem lovnih v ne lovne površine zmanjšala lovna površina pod kritično mejo 2000 ha. Preverba in sprememba katastra je smiselna ob izteku sedanjih koncesijskih pogodb!
10. Lovne dobe so potrebne prevetritve tudi pri drugih vrstah, se pa strinjam da je predvsem pri jelenjadi in polhu zadeva najbolj potrebna, srnjad pa je že sama problem zase.
Kar se pa tiče dušilcev sem pa strogo proti. Zakaj? V lovstvu morajo obstajati določene omejitve, katere lovstvu dajejo legitimnost, to je predvsem v možnosti nadzora in preverjanja delovanja tistih katerih lov izvajamo. Zato večkrat pravim, da se demokracija v lovstvu lahko zelo hitro spremeni v anarhijo in potem vse skupaj ne bo imelo več smisla. Samo predstavljamo si lahko, kaj pomeni da pri lovu pričnemo uporabljati dušilce. Prepričan sem, da bi več kot 1/3 odstreljene divjadi končala v domačih hladilnikih ali na sivem trgu, pod vprašanje pridejo lovne dobe, lovsko čuvajska služba in ne nazadnje že tako skrhani in načeti odnosi v družinah. Dušilci so namenjeni prikritemu, diverzantskemu ubijanju nasprotnika iz zasede ter varnemu in hitremu umiku likvidatorja iz kraja dejanja. Trdim in zagotavljam, da divjad ni naš nasprotnik ali sovražnik, lovci pa da nismo razni komandosi ali mafijski likvidatorji. Sicer pa razumem željo nekaterih tudi po takšnih pripomočkih za dosego svojih ciljev in interesov, vendar je tak način samo še dodaten žebelj v krsto umirajočega slovenskega lovstva.
Pa sedaj udarite še pomeni, lov je odprt...
Moja stališča:
1. Lov z lokom ni nič manj učinkovit kot lov s puško, če lokolovec upošteva omejitve, ki jih lok ima (tudi puška jih ima in tudi te je treba upoštevati). Nikakor se ne strinjam, da je lov z lokom vprašljiv. Dober zadetek z lokom je smrten kar podobno hitro kot dober strel s puško. Slab strel je pa tudi s puško problematičen. Zakaj predlagam lov z lokom v bližini naselij - zato ker lok ne poči. Manj moti ljudi oziroma jih opzarja na prisotnost lovca, lovci z lokom so manj opazni in s tem moteči za ljudi, ker uporabljajo "totalno" kamuflažo in z lokom se lovi v glavnem na čakanje. V zelo obljudenih delih lovišč je divjad zelo navajena bližine ljudi, se manj boji, in se ji zato lahko zelo približamo, pokanje s puško pa hitro izzove in pritegne "tečne" ljudi, ki nasprotujejo lovu. Lok v takih predelih vidim kot zelo dobro sredstvo za odstrel divjadi v takih okoljih.
4. Lov jelenjadi ponoči, se strinjam da je treba doreči dovoljene in nedovoljene pripomočke, konec koncev je najbolj važno da dobro vidiš na kakšno živalk streljaš, in das jo upleniš tako, da čim manj trpi. S tega vidika je hitro pokanje na pogonih za moje pojme bolj sporno kot lov ponoči, ko imaš divjad pred seboj mirno in jo imaš čas oceniti.
5. Se strinjam tudi glede ujed, sploh kanje. Zakaj sem napisal tudi jereba in petelina? Jereba zato, ker ga ni malo, vsaj v okolju ki ga jaz poznam. Mislim, da z šibkim odstrelom nebi škodili populaciji. Pridobili bi veliko več, predvsem na znanju, na podatkih o tej vrsti gozdne kure. Danes je sistematično zbranih podatkov o staniščih in številčnosti te vrste zelo malo oziroma nič. Pa to ne pomeni, da je enako s stanjem te vrste.
Kar pa se petelina tiče, mi je v spominu ostala ideja nekega profesorja, kako priti do kakovostnih in sistematično zbranih podatkov o petelinih, ki jih sedaj ni dosti oziroma so za moje pojme zalo nezanesljivi (spoloh ker imam dober pogled v to, kako se zbirajo :icon_redface:). Pri petelinih bi jaz uvedel ameriški sistem določanje lovne pravice, z žrebom. Na leto bi na ravni cele države dovolil uplen samo parih osebkov, kar se populaciji nebi nič poznalo. Lovno dobo bi uvedel recimo v dolžini trajanja 3 dni. Žreb bi bil nekaj dni pred začetkom lovne dobe, tako da se nebi preveč vnaprej vedelo. Lovci bi se morali v naprej pripraviti in spremljati dogajanje na rastiščih, da bi bili v primeru da so izžrebani potem tudi uspešni, oddati bi morali pdatke o zasedenosti rastišč itd... Mislim da bi na ta način dobili veliko dobrih podatkov zbranih na sistematičen način za ceno nekaj uplenjenih osebkov, kar populaciji nebi nič škodilo.
9. Pri prevetritvi lovnih in nelovnih površin sem imel v mislih bolj povečanje lovnih površin kot zmanjšanje. Marsikje so nelovne površine določene zelo "velikodušno".
kar se dušilcev tiče vidim možnost njihove uporabe nakako v smislu, kot sem navedel pri loku. V nekaterih skandinavskih deželah zadeva funkcionira, je pa res vprašanje, na kakšen način bi se to lahko izrodilo pri nas, ki smo precej bliže balkanu :icon_redface:
Tvoje razmišljanje podpišem.
K dušilcem pa še pripombo.
Dokler bomo razmišljali o sebi negativno, bomo negativni tudi ostali. Večni hlapci, ki potrebujemo policajev pendrek nad seboj. A menim, da je čas, da se taki odnosi spremenijo in da se postavlja predvsem jasna osebna odgovornost in ne predvidevanje vedno najslabših variant.
Zakonodaja lahko dušilce postavi pod evidenco orožja, jih registrira in omeji njihovo uporabo.
Višje je debata o težavah odstrela v urbanih področjih. Tudi interventnega. Kako si predstavljate intervencijsko skupino, najsi bo zavodova ali pa skupine iz LD, ki bo odpravljala težave z npr. divjimi prašiči v predmestjih Ljubljane. Ali celo v centru. Ne mi odgovarjati, da je to neumna predpostavka. Splet je poln posnetkov, ko te živali hodijo po ulicah mnogo večjih mest, vdirajo v trgovine in se naseljujejo po kleteh. Lisica je v Ljubljani že prisotna. Medo pleza čez ograje obvoznice ipd.
Starodobni lovci pa se otepamo pripomočkov, ki bi reševanje teh težav olajšalo. Ni soli v teh nasprotovanjih, ni!
Mugo lepo, da imava kar precej skupnih stališč. Vendar vseeno bi se nekoliko obregnil ob možnosti lova na divjega petelina. Res je da imamo podatkov bore malo ali le te slabe in nezanseljive, tudi ni nikakršne organizirane volje, da bi se o divjem petelinu kakšno reklo, kaj naredilo ali vsaj prisluhnilo tistim, kateri divjega petelina še imajo in ga poznajo. Obstajajo razni doktorji, kateri že nekaj dolgih let zbirajo nenakšne podatke, grejejo fotelje po inštitutih, konkretnih rešitev za divjega petelina pa ne podajo, ali pa so te zelo splošne in široke. Na drugi strani pa se kapitalistični interes koncesionarjev državnih gozdov požvižga na divjega petelina in ostale ogrožene vrste. Dejstvo je da je petelin na določenih območjih Snežnika izginil, tako da dvomim, da bi z blagim odstrelom te vrste zbrali dovolj podatkov za njegovo ponovno reintegracijo. Strinjam pa se, da se ta način uporabi pri jerebu, da ne bo tudi tukaj prepozno.
Tudi druga tvoja razmišljanja glede lova z lokom ter uporaba dušilcev so lahko legitimna, vendar kot sam ugotavljaš smo preblizu prostoru, kateremu se reče Balkan in vpliv tega prostora na naš način razmišljanja je še vedno prevelik. Vsekakor pa je uporaba obojega vezana prav na točko, kjer se dotikaš lovnih in nelovnih površin. Mišljenja sem, da so nelovne površine še preveč blago ali ohlapno določene, kar ima za posledico vso materialno, osebno in finančno odgovornost tistega kateri z "lovno" površino lovsko upravlja. Na tej točki pa pride do problema, kdo bo nosil stroške škod na takih površinah. Moje mnenje je, da lovci ne bi smeli ponujati brezplačnega servisa državi za izvajanje odstrela na kritičnih primestnih in mestnih naseljih, katera še niso izločene kot nelovne površine, temveč bi morali od države zahtevati, da upravljanje z divjadjo na takih mestih ustrezno uredi, lovcem priskrbi ustrezen status in pravno zaščito, lovci pa naj na preverjen in zanesljiv način opravijo tisto kar je njihovo glavno poslanstvo. Vse ostalo pa je samo potuha tistemu kateri je dolžan določene probleme urediti in odpraviti.
ZR7 prav nasprotno govorim. Nikakršni hlapci ne smemo biti, pa tudi penderka od Katarininih fantov ali raznih svetnikov v raznih ministrstvih ne rabimo. Prepričan sem, da smo dovolj zreli, da ločimo zrno od pleveli, vendar pred očmi imam sedanje stanje, kakršno pač je in uporaba teh pripomočkov bi se gotovo negativno izrodila.
Ponujanje naših brezplačnih nasvetov in uslug raznim plačanim strokovnjakom za reševanje problama divjadi v mestih pa se mi zdi malo rečeno bedasto. Sami so si zakuhali stanje kakršno pač je pa naj to svojo kuho tudi sami pojedo!
Res bi bilo potrebno rešiti status in upraqbvljanje z divjadjo na nelovnih površinah. Verjamem tudi, da so na različnih delih slovenije različno določene, nekje so se najbrž hitreje odločali zanje kot drugod...
Dejstvo pa je, da divjad živi tudi na izločenih površinah in da na teh površinah pravilom povzroča tudi večje probleme. Se strinjam da sedaj niso naš lovski problem, in da naj se država končno zmiga in zagotovi ustrezno reševanje problemov z divjadjo na teh površinah. Lovci sigurno lahko ponudimo svoje usluge (seveda ne brezplačno), vendar ne smemo biti preveč konzervativni in staromodni, saj nas ravno zaradi tega javnost grdo gleda. Zakaj nebi uporabili v tujini že preizkušenih metod in sredstev, a nas res mora ovirati le naša "tradicija" in strah pred "Balkanizacijo" še preden se zgodi?
Tu se z razmišljanjem dotikaš dveh točk, ki bi jih po mojem bilo dobro pošteno predelati.
Prva je problematika nelovnih površin in škod.
Druga, katere rešitev bi pomagala tudi prvi, pa je kako spremeniti zakon, da dobimo status tistih, ki opravljamo delo za državo in v javno dobro in smo s strani države podprti in subvencionirani namesto da za delo opravljeno v interesu javnosti še plačujemo koncesijo.
Kako bi se lotili tega?
Ali menite, da smo slovenski lovci res tako zarukani in nerazgledani, da nam država tega, kar pri lovu uporabljajo naši lovski tovariši drugih držav EU, ne bi smela zaupati oz. dovoliti. Menim, da smo slovenski lovci zelo napredni in se glede tega lahko primerjamo tudi z najbolj razvitimi. Problem je v politiki in ne pri nas lovcih. Torej pri tistih, ki sprejemajo zakone oz. predpise o lovstvu. Slednji imajo konservativne poglede in ti v vsaki noviteti vidijo samo slabe stvari in možnosti zlorabe lovskega orožja in drugih propomočkov za druge in ne za lovske namene. Največ zlorab je z nelegalnim orožjem, zelo malo pa z lovskim. Torej lovci zelo odgovorno ravnamo z orožjem. Res pa je, da mediji takrat, ko se nam kaj neljubega pripeti, to povzdignejo v oblake in iz muhe naredijo slona. Seveda pa smo večkrat krivi tudi sami, ker na "napade" ne znamo ali pa nočemo odgovoriti. Kako rešiti problem divjadi na nelovnih površinah ni naš problem, temveč problem države in ta bo morala najti ukrepe za rešitev tega problema. Pri tem ji lovci lahko pomagamo, ni pa naša naloga, da namesto nje iščemo rešitve tega problema. Ne vem pa zakaj se vedno imamo za balkance in zakaj imamo ljudi iz bivše skupne države za manj vredne. Tudi slednji so ljudje in prav tako naši lovski tovariši. Tudi pri njih je veliko dobrega, seveda pa tudi kaj slabega, tako kot povsod po svetu ali kateri koli državi. Sicer pa bi bilo dobro, da bi morda več pisali o lovskem zakonu, torej kaj bi v njem bilo dobro dopolniti in spremeniti, manj pa o zedavah, o katerih naj razmišlja in jih rešuje država.
Končno se vsi strinjamo z nečem kar bi bilo potrebno nujno spremeniti in tu je vrednost odprte debate zato so tudi vsi naši predlogi legalni in legitimni. Problem je v tem ali bomo še sposobni državi še kaj ponuditi kaj spremeniti ali bo država od nas samo zahtevala in sankcionirala. Bojim se, da slednje. Krivda je pa na naši strani in tu se izraža naš "balkanizem".
P.S.: ne mislim, da je vse kar je onkraj Kolpe slabo ali da na Balkanu ni nič dobrega. Po lastnih izkušnjah lahko trdim, da so naši sosedje v lovstvu precej pred nami, da znajo uporabljati sodobne metode in sredstva, da so sposobni tudi kritično in vizionarsko razmišljat, vendar se tudi pri njih kaže tista rak rana po požrtosti in samoljubju, za kar pa je skupen imenovalec "Balkanizem".
To enostavno ni res in je le tvoje osebno mnenje in je o tem potekala debata v še vedno odprti temi alternativnih oblik lova.
Namen te teme tu ni, da pogrevamo že prezvečeno, temveč da nabiramo predloge, kaj bi se v zakonu lahko spremenilo. Seveda bodo o teh predlogih različna mnenja, to je normalno, a kot rečeno, to ni namen te teme. Tu pišemo predloge, komur pa se debatira o njih in ima nasprotna mnenja, pa to lahko izrazi v temah, ki so temu namenjena.
Le tako bomo kaj izluščili, sicer bo sama nepregledna mineštra.
Pri predlogih pa je smiselno debatirati, koliko so uresničljivi glede na prakso drugje in druge zakone in predpise v Sloveniji.
Debata o primernosti loka je prestavljena v temo v področju lova z lokom.
Jaz bi najprej ukinil Pravilnik o OZUL in............Institucija OZUL-a je bila verjetno mišljena kot stokovni organ in vez med LD in državo. Naveden pravilnik vnaša veliko zmedo, saj ga opredeljuje kot pravno osebo-društvo, čeprav mu zakon ne daje takega statusa. In po mojem tudi ni potrebe po takem statusu. To kar določa zakon je popolnoma dovolj. Največ do koder bi šel je mogoče izdelava rokovnika o načinu dela izvršilnega odbora.
Če bi kaj spreminjal v 67. členu, ki obravnava OZUL, je izraz izvršilni odbor. Strokovni svet ali odbor OZUL bi kar zadostovalo.
Na uho mi je prišla informacija, da se pripravlja sprememba Zakona o divjadi in lovstvu v delu, ki se tiče LPN-jev. Podlaga za spremembo zakonodaje je sicer zelo nevarna. LPN-ji bi obstali samo tam, kjer je država lastnica zemljišč.
Obstajala naj bi celo študija o upravičenosti LPN-jev, ki pa je tako katastrofalna za LPN-je, da jo ne upajo objaviti. Kaj bo to pomenilo (če bodo spremembe šle skozi v parlamentu) za lovstvo v obliki kot ga poznamo danes, je veliko vprašanje.
Vemo, da se vsaj dve stranki (SLS in NSi), ki bosta v vladi izrazito zavzemata za privatna lovišča. NSi je celo v odgovoru pred volitvami LZS-ju jasno povedala, da se zavzema za privatna lovišča. Ogrožene visokogorske kmetije naj bi po njihovem mnenju morale imeti pravico do ustavnovitve privatnih lovišč. Tukaj je seveda odprtih ogromno vprašanj. Kdo jim bo določal plane odstrela in nenazadnje, kdo jih bo kontroliral, itd., itd...
Če se bodo pa izvzeta zemljišča v veliki večini razdelila med obstoječe LD-je, se pa s spremembo zakonodaje strinjam.
Če bo nova vlada DS (desno-sredinska) za naše lovstvo to ne bo prav dobro. Morali pa bi kar korenito spremeniti lovski zakon, saj bi na podlagi sedanjega težko izvedli spremembe, ki jih omenja predhodni sogovornik. Vprašanje je tudi ali bodo vse stranke morebitne DS koalicije pristale na tak zasuk. Verjetno bo resorno ministrstvo (kmetijstvo-okolje) dobila SLS ali NSi in vse je mogoče. Tudi z podzakonskimi predpisi lahko naredijo "kažin".
Bojim se tudi, da naša krovna organizacija s sedanjo organiziranostjo ni pripravljena in sposobna ustrezno reagirati na take izzive!
To ni nič novega. Tudi tukaj smo ze nekaj pisali o tem. Paziti je potrebno samo to, da ne bodo vskočili tajkuni in privatizirali LPNje.
Javne podpore za privatizacijo LPN-jev s strani tajkunov ne morejo dobit. Že mi smo na udaru javnosti, kljub vsemu prostovoljnemu delu, ki ga v lovišču opravimo. Če bi se pa LPN-ji tajkunizirali je pa jasno, da bi šlo samo za elitno jago, ki nima zveze s sonaravnim gospodarjenjem.
Je pa tukaj glavno vprašanje, če ima LZS sploh interes in dovolj sposobnosti na področju odnosov z javnostmi, da bi zadevo speljala na naš mlin. Ker verjamem, da je tudi znotraj LZS veliko tajkunov, ki bi si želeli elitna privatna lovišča.
Odpiranje Zakona o divjadi in lovstvu je sila nevarna zadeva in v to pustolovščino se programsko spušča tudi LZS. Namesto, da bi branila že uzakonjeno, nas lahko pahne med gonjače in pripomore eliti, da prične svoj ples.
Vemo kdo sprejema zakone in vemo tudi, kdo pripravlja predloge z zavedanjem, da se v ozadju igrajo velike igre. Ko je politična volja dovolj velika in strankarski interesi dovolj segreti, se postopek v parlamentarnih komisijah prične, nastanejo osnutki in svoja hotenja uveljavljajo elite, civilna družba in politične sile. Pandorina skrinjica je oprta.
Smo ne enaki poti, kot v letih po osamosvojitve. Lovci sami smo dobesedno rotili politiko, naj že enkrat sprejme nov zakon za področje lovstva, kljub temu, da je bil Zakon varstvu, gojitvi in lovu divjadi iz leta 1976 dober, kaj dober, najboljši in zavidali so ga nam lovci iz vse Evrope. Ni bil dober samo za lovce, bil je naravovarstveno usmerjen, ohranjal je trajnostno rabo divjadi in omogočal slehernemu državljanu, da se lovsko udejstvuje.
Ob sprejemu Zakona o divjadi in lovstvu 2004 so bili komentarji različni, vendar smo lahko lovci zadovoljni. Za 20 let so uveljavljene koncesije in tega ni mogoče rušiti kar počez, pogodba je pogodba, vendar politika lahko vse obrne. Če smo iz prehoda enega zakona v drugega trepetali, kaj bo z našimi lovišči, bi bil naš strah ob sprejemu bodočega popolnoma upravičen.
Odgovornim na LZS je potrebno jasno povedati, da se članstvo tega ne gre. Ali bodo stali na naši strani in branili že pridobljeno, ali pa naj se poslovijo, četudi so bili šele izvoljeni. Tudi tokrat bo moral naš Forum z ekološkim forumom stopiti na čelo članstva, se organizirati in vsem pokazati, kaj z enotnostjo in zdravim razumom zmoremo.
In aktivnosti pričeti takoj, ko bo kdo le omenjal spremembo lovske zakonodaje.
Prepričan sem, da ni nobenih realnih možnosti, da bi se sedanji solidni zakon o divjadi in lovstvu ponovno odpiral v tem vladnem mandatu, pa naj vlado vodi leva ali desna stran. Slovenija je pregloboko v krizi in v takih razmerah je revizija nečesa kar solidno ali celo uspešno deluje popolna bedarija, katera ni realna. Razna natolcevanja in prividi o privatnih loviščih, katere da zagovarja Nsi ali SLS, pa ni nič drugega kot politikanstvo, katero nas najeda že lep čas. Resnično bi že bil čas, da se "Strici", kot jih imenujeta Karlo in Borat enkrat že prikažejo iz ozadja in nehajo utrujat slovenski narod!
Kar se pa LPN-jev tiče, je dejstvo da trenutna organiziranost teh lovišč ni ustrezna oz. ta lovišča ne upravičujejo ali ne dosegajo tistega za kar so ustanovljena, to pa je modelno upravljanje divjadi, znanstveno raziskovalno delo in tam kjer je potrebno tudi reševanje nikoli rešenega problema usklajenosti gozd-divjad. Vendar vzrok ni v ljudeh, kateri upravljajo ta lovišča, temveč v politično-strokovni usmeritvi, katera sili te organizacije v samofinanciranje. Najcenejša in najhitrejša ter učinkovita rešitev je ureditev statusa zaposlenih ter zagotovitev financiranja teh organizacij, katere so za lovstvo kot dejavnost in za naravo nasploh izjemno popmembne. Za navedeno pa ni potrebno spreminjati nobenega zakona, ni potrebno nobenega glasovanja v parlamentu, temveč pogum in modrost tistih, kateri vztrajajo pri koritu, da enkrat ugriznejo v to kislo jabolko in naredijo tisto, za kar so poslani in plačani. Na ta način bi v trenutku rešili probleme v gozdarski stroki in ludistične interese posameznikov iz LD-jev, kateri imajo apetite po teh loviščih, vendar v večini primerov s figo v žepu in za svoj račun, kot je zadnje čase praksa tudi v naši politiki.
O tej problematiki sem že v lanskem letu pisal in opozoril na pretečo nevarnost spremembe sedanje ureditve lovstva pri nas, glede na to, da je US, ko je presojalo skladnost posameznih določb ZDlov z Ustavo RS med drugim zapisalo, da tudi drugačna ureditev lovstva ne bi bila neskladna z ustavo. Kapital in Veleposestniki ob podpori RKC delujejo na dolgi rok in ko se njim ponudi priložnost jo izkoristijo, saj se zavedajo, da zamujena priložnost, ne povrne se nobena. Za eventualno ukinitev LPN ni nobene potrebe po spremembi ZDlov-a, glede na to, da po tem zakonu Vlada ustanavljanja ta lovišča.
3.od. 7. čl. tega zakona določa:
"da LPN ustanovi Vlada na predlog ministra. Strokovne podlage za ustanovitev lovišč s posebnim namenom izdela Zavod, pri čemer z mnenji sodelujejo lovske in naravovarstvene organizacije."
V kolikšni meri so te organizacije sodelovale in v kolikšni meri so njihova mnenja in stališča pri ustanovitvi LPS bila upoštevana pa je drugo vprašanje.
Vlada, ki po ZDlov-u ustanavljanja LPN, jih lahko tudi ukine in zato ji ni treba spremeniti ZDlov. Je pa velika nevarnost, da se ob njihovi morebitni ukinitvi sproži plaz gonje proti sedanji ureditvi lovstva in oživijo / te niso nikoli izumrle/ zahteve po privatizaciji lova. Previdnost je mati modrosti. Zato bi LZS kot krovna organizacija vseh slovenskih lovcev morala skrbno spremljati in bedeti nad tem kaj se na zakonodajnem področju lovstva dogaja in pripravlja. Morebitne spremembe obstoječega zakona, za katere se zavzema in prizadeva pa bi morala najprej javno predstaviti in ob tem tudi opozoriti na morebitne pravne posledice, če se začne postopek spremembe zdajšnjega zakona. Dosedanje spremembe predpisov kažejo, da ljudem ne prinesejo nič kaj dobrega, praviloma njim še bolj zagrenijo, zapletejo in zavozlajo njihovo življenje. In prav to se nam lahko zgodi ob morebitni spremembi ZDlov-a.
Ne smemo namreč pozabiti, da se je Velekapital ob zadnjih spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja zavzemal, da divjad več ne bi bila državna last, temveč nikogaršnja last. Če bi mu to takrat uspelo uveljaviti, potem bi si postavil temelje za prefinjeno rušenje koncepta, na katerem temelji sedanji sistem lovstva.
Milan ima prav. Lovišča in njihove meje nimajo podlage v zakonu temveč v podzakonskih aktih. Če vladi niso všeč LPNji, ima vso zakonsko podlago, da spremeni njihove meje oziroma jih odda v zakup LD v skladu z veljavnim zakonom.
Večji problem vidim, v LDjih, ki jih pretresajo spori in notranji razkroj in ne vem ali bodo bolje gospodarile kot LPNji...
http://www.motosvet.com/tabla/public..._laughing1.gifŽivjo Tica, nepoboljšljivi optimist.
Krpan, zadel si žebljico na glavico.
[QUOTE=Prepelicar;79700]Prepričan sem, da ni nobenih realnih možnosti, da bi se sedanji solidni zakon o divjadi in lovstvu ponovno odpiral v tem vladnem mandatu, pa naj vlado vodi leva ali desna stran. Slovenija je pregloboko v krizi in v takih razmerah je revizija nečesa kar solidno ali celo uspešno deluje popolna bedarija, katera ni realna.
____________
Prav kriza, v kateri ima slovenska javnost kot tudi vsak posameznik ogromno opraviti sam s sabo in čisto svojimi osebnimi problemi ter težavami, je lahko idealna priložnost, da izpelješ in dosežeš nekaj česar v nekih normalnih razmerah ne moreš ali zelo težko.
Senzibilnost javnosti do teh vprašanj je zelo padla in če se bo ali se bi v koalciji katera stranka zavzela, da se to vprašanje ponovno odpre, bi z malo notranjega kupčkanja ter izbiro pravega časa to lahko tudi dosegla.
Strinajm se, da je to "bedarija", ne strinjam pa se, da ni "realna". Boljše prilike pravzaprav nasprotniki sedanje ureditve po morebitnem izhodu iz krize potem še lep čas ne bodo dobili. Mislite, da so res neumni in da sami tega ne vedo? Torej bodimo modri tudi sami in se kar dobro pripravimo ter delujmo preventivno. Bo pa težko, ker na tako nizkem nivoju notranji medsebojni odnosi vse od LD-jev pa tja preko OLZ do LZS že dolgo niso bili in v takih razmerah je res zelo težko poenotiti članstvo ter ga mobilizirati v neko pomembno skupno aktivnost.
Zelo bi bil vesel, če se sam motim in ima kolega Prepeličar prav!
Moram pritrditi Sraki in se strinjam, da so vsi scenariji možni. Bojim se le tiste spremembe zakona, ko bi divjad postala "res nullum". Taka sprememba bi popolnoma porušila sedanji sistem. In začelo bi se pri LD, ki bi na račun novih lastniških lovišč izgubile del ali večino lovišč. Da o ostalih posledicah sploh ne govorim. Verjetno bi tak ukrep sprožil množičen revolt pri lovcih. Upam da takega scenarija ne bo.
Za usodo LpN me ne skrbi, saj je edina racionalna poteza, če delajo izgubo, da jih v upravljanje dobijo LD.