PASJE ŽIVLJENJE ali KOMU ZVONI

Domov prinesemo mladička, navdušeni nad njegovim razvojem budno spremljamo, kako se iz malčka razvija v pravega lovskega psa. Seveda preživimo z njim precej časa, ga vodimo po lovišču in mu poskušamo dan za dnem čim bolj približati njegovo poslanstvo. Pridejo leta, ko nam je nepogrešljiv pomočnik, tovariš, spremljevalec. A žal se pasji življenjski krog vrti veliko hitreje od človeškega. Prekmalu pride čas, ko opazimo, da naš pes nima več tiste mladostne zagnanosti. Včasih mu poidejo moči sredi lova, včasih ga slabši sluh odpelje v nasprotno smer, včasih se spotakne ob korenino, ki jo bi še pred letom ali dvema preskočil popolnoma neopazno. Včasih pa se psa lastnik preprosto naveliča in ga zavrže kot neuporabno igračko. Predmet brez vrednosti.

Razlogov je nešteto.

A ne smemo pozabiti na odnos! Na odgovorno lastništvo, na moralno-etične norme, ki bi nas vse morale zavezovati. Do njihovega poštnega in pravičnega konca.

V razmislek in opomin: http://www.pticarji.net/articles.php?lng=si&pg=418


B.