Bistvo lova srnjaka z lokom in puščico na klic z uporabo vabnika je poskus popolne prevare.
Poskus umora z trikom.
To je zgodba o dveh popolnih priložnostih. To je zgodba o porazu.
>>>>>>----------------------------------->
Prihaja jelen na moje petje,
prihaja jelen na mojo pesem,
prihaja jelen na moje petje.
Pojoči kos, on je jaz,
ptič ki ga ljubi divji jelen,
jelen, ki prihaja na moje petje.
Z črne planine,
z vrha,
dol po stezi, prihaja, prihaja zdaj,
prihaja jelen na moje petje.
Skozi cvetje,
preko rož, prihaja, prihaja zdaj,
prihaja jelen na moje petje.
Skozi rosne kaplje z rožnih cvetov,
prihaja, prihaja zdaj,
prihaja jelen na moje petje.
Skozi prah, cvetni prah,
prihaja, prihaja zdaj,
prihaja jelen na moje petje.
Začenši z prednjo levo nogo,
topotajoč, se obrne preplašeni jelen,
prihaja jelen na moje petje.
Moj plen, blagoslovljen sem jaz,
v sreči lova,
prihaja jelen na moje petje.
Prihaja jelen na moje petje,
prihaja jelen na mojo pesem,
prihaja jelen na moje petje.
(Pesem plemena Navajo)
>>>>>>----------------------------------->
Že takoj prvo popoldne sva odšla na “hribe plevela”. Zeleni griči porasli z zelikami, lucerno in visokimi travami so izstopali med suhimi prostranstvi požetih njiv pšenice. Bila je enaka situacija kot prejšnje leto. Že prej sem se dogovoril, da želim loviti v Mihaelovemu revirju. Mihael, revirni lovec je odlično razumel koncept lova in k stvari pristopal sistematično in razumsko. Prenašal je mojo umetno srno, ki sva ji rekla kar “szuta” skozi trnaste jarke, sestoje akacije, koruzne njive in skozi panonsko vročino. Razumel je, da je vabnik sestavni element trika, multimedijski pristop: - k “zvoku” še “slika”, ki odvrne pozornost in “usmeri” srnjaka.
http://i1289.photobucket.com/albums/...psed37f041.jpg
Mihael je sedel na nizki prostostoječi preži 20 korakov na moji desni, med nama je bil postavljen vabnik in na levi, 10 korakov od vabnika sem sedel jaz na zložljivemu stolčku, do vratu v travah.
V kotu kakih 120 m nad prežo sta se v senci pasla dva poletna jelena. Mihael je začel klicati. Če bi kateremu od “gozdnih” lovcev demonstriral kako kliče srnjad Mihael, bi se potrkali po čelu, vendar pa odprta prostranstva zahtevajo intenzivno in glasno pivkanje in Mihael je na vsakemu lovu poskrbel da je srnjad pritekla pogledat kaj se dogaja.
Na vrhu hriba pod otokom akacijevega gozdiča je iz trnja stopila srna, ki jo je vznemirilo Mihaelovo oponašanje pivkanja srnjega mladiča. Za njo je izstopil močan srnjak, ki je oblajal jelena nato pa je takoj začel “vrteti” srno.
Skočni klic ga je zaustavil na mestu in naenkrat je tekel na vabnik z 150 m razdalje kot da ga nič na temu svetu ne more zaustaviti.
Napel sem lok in pomislil “Uspelo bo že prvi dan!”. Srnjak je v polnemu teku “oral” po visokemu travinju a iz zelišč sem videl le njegove parožke. Drobna napaka, ki te stane vsega. V obupnem poskusu sem vstal z napetim lokom in ga meril z dobrih 10 m razdalje v času, ko se je splašen zaustavil na mestu ter odskočil še predno ga je lahko dosegla puščica.
>>>>>>----------------------------------->
Redkokateri lovec lahko razume kako težko je upleniti srnjaka z lokom in puščico. Možnosti so z prenosne preže za lovca z lokom neprimerno večje. Vendar pa je lov v prsku kot droga. Zame se nič ne more primerjati z adrenalinom, ko na tleh pretentate rdečega srnjaka, da v trenutku priteče na nekaj metrov razdalje.
Mihael je želel, da uplenim “nagy bak” tako sva prve dni vse vilarje, šilarje in ostale mladeniče pustila pri miru. Nekaj časa je trajalo, da sem mu v kombinaciji nemščine, risanja po prahu avtomobilskega okna in nekaj madžarskih besed za katere nisem bil 100% gotov, da so prave, razložil, da je dober tudi “kicsi bak”.
Vendar pa so srnjaki plesali okoli naju. Vedno je bil “ali”. Ali naju je izdal veter, ali se je srnjak v trenutku ko sem ga pomeril obrnil, ali je stal predaleč, ali je tekel prehitro, ali je bil za grmom, ali je namesto srnjaka na 5 m pritekla srna, ali je srnjak prišel izza hrbta in skočil preko Miheala…
Bilo je zgolj vprašanje časa in sistematičnega lova.
http://i1289.photobucket.com/albums/...ps195b8871.jpg
>>>>>>----------------------------------->
“Na začetku streljanja z uporabo merkov so prevladovale merilne naprave z eno merilno točko. Tak sistem je omogočal enostavnost in hitrost instinktivnega streljanja v kombinaciji z preciznostjo, ki jo omogoča merilna naprava. V letih, ki so sledila so merilne naprave postale zelo kompleksne.
Merilne naprave z več merilnimi točkami imajo nekatere prednosti, hkrati pa tudi več slabosti povezanih z njihovo uporabo.
Niso primerne takrat ko je potreben hiter strel. Vsakokrat, ko se morate pred strelom zavestno ustaviti in razmisliti kateri merek boste izbrali je optimalna priložnost za strel lahko izgubljena. To je pogosta težava v bliskovitih lovskih situacijah. Poleg tega obstaja težava takrat, ko divjad stoji na razdaljah ko je potrebno streljati med merilmimi točkami – višje merjenje takrat ko bi morali meriti nižje ter nižje merjenje ko bi morali meriti višje. To je pogost pojav takrat ko je potreben hiter strel.”
(Timeless Bowhunting – the Art, the Science & the Spirit, Roy S. Marlow, 2003)
V ZDA poznajo tako imenovani “Eastern rig” in “Western rig” kar se nanaša na koncipiranje loka, merilne naprave in puščice za lov v različnih okoljih. Vzhodni, Eastern rig je lok namenjen za lov z preže na kratkih razdaljah, ki v gostih gozdovih redko presežejo 25 jardov kjer sta glavna divjad belorepi jelen in črni medved. Težja puščica in merilna naprava z enim merkom oz. merilno točko ali piko je enostaven sistem za hiter in zanesljiv strel skozi odprtino v podrasti.
Zahodni koncept pa je namenjen predvsem lovu vapitija, mulastega jelena in viloroge antilope na zalaz v gorah, planjavah in puščavah kjer so dolgi streli preko 40 jardov zelo pogosti. Uporabljajo se hitrejši loki, merilne naprave z več merki, lažje in hitrejše puščice ob predpostavki, da imamo čas dobro oceniti razdaljo do divjadi, ki mirno stoji.
Ni bilo enkrat, da so se “pravi lokostrelci” posmehovali moji stari težki mesarici z “le” 65% odpuščanja in enim merkom nastreljenim na 30 m ter velikimi dušilci tetive, ki oropajo puščice nekaj čevljev hitrosti. Vendar pa me je mesarica v praktičnih situacijah znotraj 30 m in pol-instinktivnih strelih redko pustila na cedilu.
Kot žrtev modernega potrošniškega sistema in marketinga sem si omislil tudi hiter lok z nekoliko lažjimi puščicami ter merilno napravo z merki nastreljenimi od 20 do 60 m. Baranjska prostranstva pogosto zahtevajo dolge strele in avstrijski lovec je uplenil močnega srnjaka z Blaserjem v kal. 300 Win mag ter variabilnim dalnjnoglem do 24 x
povečave na 220 m razdalje. Lovil sem z “krasno novo igračo” in počutil sem se smrtonosno…
Bil je čas za “elejto”. Mihael je pomenljivo prinesel zeleno plastično markico, ki jo bo srnjaku vtaknil za kito v zadnji nogi ter jo spravil v armaturni predal Daihatsu Feroze.
Mihaelov revir se razteza okoli dveh večjih vasi kar je zame zelo ugodno saj so na obrobju vasi sadovnjkaki ter vinogradi ter gosta grmovja. Rekel je, da tam ne lovijo z puško in da nekateri srnjaki mirno preživijo vse svoje življenje na robovih vasi.
>>>>>>----------------------------------->
Zadnje jutro sva okoli 7 h, ko sva obdelala 3 standardne lokacije in je sonce že dobro ogrelo pokrajino, torej v času ko so srnjaki najbolj “vrteli” srne; odšla 100 m za zadnjo hišo v vasi, na mesto kjer nisva bila še nikoli prej. Mihael je nekako suvereno izbral mesto v senci vrbovega grma, ki je rasel ob zaraščenemu jarku in 10 korakov na najino levo postavil vabnik. 40 m široka njiva požete pšenice ravna kot biljardna miza naju je ločila od polhektarskega gozdiča za hišo.
Mihael je dvakrat zapivkal z glasom mladiča. In naenkrat je iz borovcev pritekel pred naju “nagy bak” - srnjak katerega parožki so bili tako dolgi kot njegova ušesa. Mirno sem ga pomeril in sprožil puščico na 20 m ter pričakoval tlesk puščice skozi prsni koš a glasu ni bilo. Srnjak je napravil 3 skoke v desno ter začudeno stal. Medtem ko sem jaz nataknil novo puščico je Mihael spet zapivkal in srnjak je pritekel nazaj še bližje kot prej. “Če te nisem pobral na 20 m kako daleč si potem? -30 m?” In zledeni mi kri v žilah ko pomislim na prizor vžgan v mojemu spominu kako puščica zleti 15 cm nad srnjakovim prsnim košem ter se zabije v deblo črnega trna…
http://i1289.photobucket.com/albums/...pseb8fd93f.jpg
Janez Adamič - kurare
