Pravilnik za delo goničev in brak jazbečarjev na divjo svinjo v obori

Mogoče se bo v bodoče kakšen vodnik lažje odločil ali bo pripeljal svojega psa na tekmo.

PRAVILNIK ZA DELO GONIČEV IN BRAK JAZBEČARJEV NA DIVJO SVINJO V OBORI
STROKOVNI DEL:
1. člen
Na preizkušnji (tekmovanju) v delu na divjo svinjo se preizkuša:
1. Delo na divjo svinjo v obori in
2. Preizkušnja na divjo svinjo po krvni sledi v obori.
Izvedeno tekmovanje iz obeh disciplin se imenuje širša preizkušnja – tekmovanje.
2. člen
Po značaju je preizkušnja lahko:
• Lokalnega značaja;
• Državnega značaja: 1. Delo na divjo svinjo v obori ;
2. Preizkušnja na divjo svinjo po krvni sledi v obori.
• Mednarodnega značaja: 1. Delo na divjo svinjo v obori ;
2. Preizkušnja na divjo svinjo po krvni sledi v obori.
VODJA PREIZKUŠNJE -TEKMOVANJ
3. člen
Vzrejna komisija pri KZS oz. LKD, ki organizira tekmovanje v delu na divjo svinjo v obori določi vodjo tekmovanja - preizkušnje in njegove pomočnike. Vodja tekmovanja mora biti izkušen vodnik ali kinološki sodnik. Organizator in vodja preizkušnje sta odgovorna za nemoteno odvijanje tekmovanja – preizkušnje. Vodja tekmovanja podpiše sodniška poročila in sprejema morebitne pritožbe in pripombe na prireditev.

KINOLOŠKI SODNIKI
4. člen
Sodnike na tekmovanje – preizkušnjo v delu na divjo svinjo v obori iz 1. člena tega pravilnika delegira pristojna vzrejna komisija pri KZS na predlog organizatorja tekmovanja.
5. člen
Vsa tekmovanja v delu na divjo svinjo ocenjujeta najmanj dva (2) kinološka sodnika, na tekmovanju je lahko največ 30 psov, a na širši preizkušnji je lahko največ 20 psov v enem dnevu. Na širši preizkušnji, delo po krvni sledi, ocenjuje sodnik za delo po krvni sledi.
PRIPRAVNIKI ZA KINOLOŠKEGA SODNIKA
6. člen
Pripravnik za sodnika za delo lahko stažira na prireditvi, če je podal pisno prošnjo vsaj 10 dni pred prireditvijo organizatorju prireditve.
Pripravnik na sami prireditvi ne sme komentirati poteka preizkušnje in doseženih rezultatov. Prav tako nima pravice dajati navodil vodnikom, razen, če to od njega zahteva sodnik.

VARNOSTNE ZAHTEVE
7. člen
Zaradi pomoči sodnikom in kot vez z vodniki je organizator dolžan zagotoviti dve izkušeni osebi za delo v obori. Ti dve osebi sta prisotni v obori ves čas tekmovanja in imata status pomočnika vodje prireditve.
8. člen
Na vseh preizkušnjah mora organizator zagotoviti, da je v obori dvonadstropna preža. Na gornjem nadstropju je lahko največ 6 (šest) oseb ( 3 sodniki, 2 pripravnika in delegat), na spodnji etaži pa vodja tekmovanja, vodnik in 2 pomočnika. Drugim osebam ni dovoljeno biti prisotnih in se lahko zadržujejo na prostoru, ki ga določi organizator. Neupoštevanje tega člena dovoljuje delegatu, da prekine prireditev, oz. na prireditvah, ko ni delegata pa kinološkim sodnikom.

OCENJEVANJE:
9. člen
Doseženi rezultati se ocenjujejo: 4 – odličen, 3 – prav dober, 2 – dober, 1 – zadosten, 0 – ni opravil.
Ocena se pomnoži z ustreznim faktorjem, da se dobi vrednost posamezne discipline – elementa dela. Vrednost disciplin se seštejejo, da se dobi skupna ocena psa oz. število doseženih točk.
10. člen
Sodniki sodijo v skladu s pravilnikom in pravili, medsebojno usklajevati ocene za vsako disciplino. Korektno se obnašajo do tekmovalcev, ne dovoljujejo polemike o ocenah, ker o ocenah odločajo izključno kinološki sodniki.
11. člen
Sodniki ocenjevalne liste izpolnjujejo v treh izvodih. Sodniki ustno seznanijo vodnika o doseženi oceni vsake discipline, na kar tekmovalec nima pravice ugovora. Ocenjevalne liste podpišejo vsi sodniki, ki so ocenjevali psa in vodja prireditve.
12. člen
Na podlagi doseženega števila točk določijo nagradne razrede (I., II., III.), ki so podlaga za nagrade in kandidature. Ko je več psov v istem nagradnem razredu, se uvrstitev določi po številu doseženih točk. Če ima več psov isti nagradni razred in enako število točk, je višje uvrščen mlajši pes pred starejšem, psica pred psom.
13. člen
Kandidatura se podeli psu, ki je dosegel I. nagradni razred. Kandidatura se podeli psu v vsaki grupi (III, IV, VI, VII, VIII), če je pes dosegel I. nagradni razred.

DISCIPLINE OCENJEVANJA IN FAKTORJI
14. člen
Ocenjevanje dela psa v obori traja 15 minut, v kolikor sodniki ne odločijo drugače (izredna ostrost, nezainteresiranost psa, pes ne preišče terena ali pes se ne oddalji od vodiča). Če pes ne najde divje svinje v 6 minutah, se diskvalificira.
ZAP. ŠT. DISCIPLINE FAKTOR POGOJI ZA NAGRADNI RAZRED

I II III
1 STRELOMIRNOST PRIVEZAN 2 2 1 1
PROSTO 4 2 1 1
2 NAČIN ISKANJA IN PREISKANJA TERENA 8 3 2 1
3 KVALITETA NOSU 8 3 2 1
4 GLAS OB DRŽANJU DIVJE SVINJE 4 2 1 1
5 OSTROST NA DIVJO SVINJO 6 3 2 1
6 VSTRAJNOST NA DIVJO SVINJO 8 3 2 1
7 GLAS PRI GONJI SLEDOGLASEN 4 2 1 1
VIDOGLASEN 2 2 1 1
8 POSLUŠNOST 3 2 1 1

Vse discipline se ocenjujejo z ocenami od 0 do 4, z možnostjo polovičnih ocen. S seštevkom točk po disciplinah dobimo skupno število točk, katere je pes dosegel.
DELO V OBORI

I. NAGRADNI RAZRED najmanj 140 točk
II. NAGRADNI RAZRED najmanj 100 točk
III. NAGRADNI RAZRED najmanj 60 točk

NAVODILA ZA OCENJEVANJE DELA V OBORI NA DIVJO SVINJO
STRELOMIRNOST
Strelomirnost se ocenjuje kot prva disciplina:
• Prosto odložljiv pes se ocenjuje v rubriki 1 pod A. Psa mora vodnik odložiti na določeno mesto z enkratnim tihim poveljem. Ne sme imeti na sebi ovratnice in ne ob sebi drugih predmetov. Na tekmah morajo biti psi odloženi 10 minut pred strelom in morajo na mestu ostati tudi še 10 minut po strelu.
• V rubriki 1 pod B ocenjujemo psa, ko ga vodnik odloži privezanega.
Po odložitvi se mora vodnik umakniti 30 – 50 m od psa in na dani znak sodnika odda strel s puško. Pes mora mirno in tiho obležati ali vsaj obsedeti na mestu. Glasni in večkratni ukazi vodnika ter vsako premikanje psa z mesta ali cviljenje, psu zmanjšuje oceno. V primerih, kadar pes zapusti mesto, se skuša strgati s povodca, ali začne lajati, mora prejeti v tej disciplini oceno 0, vendar pa zato ni diskvalificiran.
ISKANJE IN PREISKANJE TERENA
Vodnik s psom pride do preže in predstavi sebe in psa sodniku. Na znak sodnika spusti psa v oboro. Vodniku je dovoljeno pri spuščanju psa, da se oddalji do 10 m od preže in da pri tem vzpodbuja psa. Po tem se vodnik povzpne na prvo etažo preže in tiho opazuje delo psa.
Od psa se pričakuje da temperamentno z nizkim ali visokim nosom išče sledi ter da po sledi pride do divje svinje. Vsako odstopanje od zgoraj navedenega znižuje oceno.
Pes, ki v 6 minutah ne najde divje svinje ali preneha iskanje ali se vrne k vodniku ter noče ponovno iskati, je diskvalificiran in se oceni z oceno »0« (nič).
Na tekmovanju nižjega ranga (lokalna ali regionalna tekma) se lahko sodniki predhodno dogovorijo, da je čas iskanja 10 minut.
KVALITETA NOSU
Kvaliteta nosu se ocenjuje skupaj z ostalimi disciplinami. Hitro oz. takojšnje in natančna najdba - poiskanje divje svinje omogoča dober nos. Pes, ki takoj najde svežo sled in po sledi do divje svinje (brez da bi šel s te sledi na druge sledi oz. da bi izgubil to sled) dobi najvišjo oceno, ne glede na pretečen čas, vendar v okviru 6. minut.
Vsako odstopanje od zgoraj navedenega idealnega iskanja psa, sorazmerno znižuje oceno kvalitete nosu.
GLAS OB DRŽANJU DIVJE SVINJE NA MESTU
Ko pes najde divjo svinjo mora dati glas na mestu. Glas na mestu mora biti intenziven in zveneč, oz. prodoren. Na glas na mestu lahko vpliva položaj - reakcija divje svinje, to je: ali stoji, ali se brani, ali leži, ali je v gosto poraščenem ali redko poraščenem delu obore.
Pes, ki ima ves čas intenziven in zveneč – prodorni glas, dobi najvišjo oceno. Vsako odstopanje od zaželjenega idealnega glasu sorazmerno znižuje oceno.
Pes, ki renči, ali ne da glasa, se oceni z oceno »0« (nič) in je diskvalificiran.
OSTROST NA DIVJO SVINJO
Ostrost na divjo svinjo je važen element oz disciplina poleg kvalitete nosu, glasa in vztrajnosti pri delu. Pri ostrini se ocenjuje ostrina, vztrajnost in opreznost psa. Preveč ostri in neoprezni psi, ki brezglavo napadajo, so nezažejeni in to znižuje oceno, saj so takšni psi najpogosteje nastradajo. Pes, ki ostro, oprezno in pogostimi napadi napada divjo svinjo z zadnje strani, se oceni z najvišjo oceno.
Vsako odstopanje od opisanega, sorazmerno, glede na težo odstopanja, znižuje oceno.
VSTRAJNOST NA DIVJO SVINJO
Pri vztrajnosti je potrebno ocenjevati intenziteto lajanja in morebitne presledke med lajanjem. Pes, kateri neprenehoma intenzivno laja, se oceni z odlično (4), z eno prekinitvijo, se oceni z oceno prav dobro (3), z dvema prekinitvama, z oceno dobro (2). Za prekinitev lajanja se šteje, če pes utihne za več kot 30 sekund.
Ob tretji prekinitvi lajanja se pes diskvalificira, prav tako se diskvalificira, če je prekinitev daljša od 2 minut.
Ko pes najde divjo svinjo, jo mora glasno zadrževati 10 minut ne glede, ob kateri minuti jo je našel. To pomeni, da pes, ki je našel divjo svinjo v prvi minuti, jo mora glasno zadrževati do 11 minute, pes, ki pa je divjo svinjo našel v 6 minuti, jo mora zadrževati do 16 minute.
GLAS PRI GONJI
Kadar gonič goni, ne laja, ampak zvoni. Želimo, da ima vsak gonič zveneč glas in da goni tekoče. Nekateri psi gonijo sunkovito, drugi v presledkih, kar ni tako prijetno za lovčevo uho, kakor prelivajoča, tekoča gonja. Tudi višina glasu je važna. Hripav glas ni tako zaželjen, kakor čisti glas. Dalj se sliši visok glas, zato pa globok glas prijetneje zveni. Sodnik ocenjuje zvonkost, višino in barvo glasu.
Gonič mora biti sledoglasen. Psi kresači in vidoglasni psi so diskvalificirani.
POSLUŠNOST IN VODLJIVOST
To disciplino sodnik ocenjuje od vstopa vodnika in psa v oboro in do zaključka vseh disciplin. Velik pomen pri oceni ima, kako pes uboga vodnikov odpoklic od divje svinje. Pes, ki se vrne k vodniku, ko ga odpokliče pod prežo, se oceni z odlično (4). Pes, ki se vrne k vodniku, kateri je odšel od preže v notranjost obore, se oceni z oceno prav dobro (3), Psa, katerega vodnik sam ujame v obori, se oceni z oceno dobro (2). Psa, katerega vodnik prime s pomočjo pomočnikov organizatorja, se oceni z oceno zadostno (1).

Pravilnik za delo goničev in brak jazbečarjev na divjo svinjo v obori

VIDOGLASEN 2 2 1 1

Gonič mora biti sledoglasen. Psi kresači in vidoglasni psi so diskvalificirani.

Mogoče pa brak sploh ni več gonič. Mogoče je pa krvosledec. Ah ne ne saj še zmeraj opravlja PNZ za goniče. Tudi stroka to trdi.:icon_confused:


Uživajte še naprej s svojimi lovskimi pomočniki, višjo matematiko pa prepustimo strokiBighand
Se poslavljam od forumskega in SLO-lovsko kinološkega soljenja pameti stroki!

Dober pogled še naprej vsem lovcem!

Tudi jaz sem negativno presenečen pri branju tega pravilnika. Sploh, če vem, da bi morali imeti sodniki štoparce v roki in ob vsakem trenutku ko pes za sekundo utihne stisniti. kako si to predstavljate? 30 sekund. 1 več je pa diskvalifikacija.
Pa tudi vsakemu sodniku je drug glas všeč. Kako uskladiti mnenja.
Kmalu boste ocenjevali še to z katero nogo gre naprej v ovinek kot pri konjih v parkurju.
Moje mnenje. Takšen pravilnik in ocenjevalni list je potreben tistemu, ki ne loči dobrega psa od slabega. To mu je v pomoč kot "argument" če pride komu na misel, da se pritoži zaradi pristranskega sojenja.
Čisto enostavno in pošteno bi bilo, da vsak sodnik oceni delo psa. Sodniki ne smejo komunicirati, povprečna ocena pa se vpiše.
Problem nastane, ker tega ne bodo hoteli. Se zna zgoditi, da bodo odstopanja ocen prevelika. To pa kaže strokovnost ocenjevalcev.

Kakor večino pravilnikov je tudi ta potreben popravkov. Sploh za delo goničev je pravilnik že zdavnaj pregorel. Gonič mora goniti zajca ko nor sledoglasno, da dobi I. ali II. ngr. raz. Ogromno psov poznam ki tako dobijo I. nagr. razred., ko pa pridejo v oboro ali v naravi v stik z prašičem pa iščejo izhod in vodnika. Nek gonič pa za zajca ne da nič, je pa v obori pravi majster, vandar dobi na pnz ju zaradi ne gonje zajca III. nagr. razred in ne more pristopiti na vzrejni pregled. . In ravno zaradi tega je taka tekma dobrodošla, da lahko gonič, ki ima kup lepotnih titul, je dober v obori in naravi, ni pa toliko uporaben na lovu za zajcem, sploh dobi možnost da pristopi na vzrejni pregled in s tem dobi možnost da skoči. Povsod po svetu se ceni pse, ki so tako imenovani prašičarji, zajčarja pa kupi tisti, ki ima lovišče kjer je številčnost zajca večja. Pri nas pa so enostavno na pnz jih zamenjali zajca za srnjad, ker zajcev ni. Pa kdo sploh hoče goniča, ki goni srnjad kot nor. Jaz sem svoje navadil da ne gonita srnjad, pa pridem na pnz pa šok. Nič vredne pse imam.
Ne bi rad zopet kritiziral tega pravilnika, ker se zna zgoditi, da umaknejo še te tekme s sporeda in ostanemo brez zgoraj omenjenega.

Aron. Kritike so potrebne. Drugače stagniramo, pristojni pa dobijo občutek, da je vse najboljše.
Le pri takem ocenjevanju kjer je praviloma več sodnikov bi morali ocenjevati podobno kot v športu (skoki, drsanje, ples) kjer vsak sodnik poda oceno brez usklajevanja z drugimi. Tu se tudi vidi kvaliteta ocenjevalcev. Dobri sodniki bi imeli izenačene ocene.
Tako pa sem tule spremljal situacijo, kjer je pes z več titulami na razstavah dobil vzrejno prepoved zaradi telesne hibe (lahko bi samo zaradi skrite napake kot je displazija kolkov). Nekdo je močno zamočil. In to ni v čast ocenjevalcem.

Prašičar enakovreden zajčarju? :icon_eek:

No res da sem zelenec kar se tiče vzreje in kriterijev za to, ampak da bi dal isto vzrejno vrednost psu, ki se zapodi za prašičem, zajca pa ne zna poiskati, to mi pa ne gre u lajšto!!

Prašiča še sam zavoham v gozdu, pa ga pes ne bo?! Zajec pa je že malo fakultete, ki jo je treba osvojiti.

Zdi se mi, da vedno bolj skuša priti do veljave določena skupina, ki želi pri psih videti le ostrost, vonjalne sposobnosti pa zanemarja. Pravijo, da so barvarji strahopetni, sedaj pa naj bo pravi gonič tisti, ki goni in se zapodi v prašiča, ali zna poiskati zajca pa ni važno.
Ali se gremo pasje oz pasje-svinjske borbe ali iskanje in gonjo?:icon_confused:

Ostrina ob primerni previdnosti je že fajn, a brez dobrega nosu tak pes zame nima lovske vrednosti!!!

Alojz, se kar strinjam s tabo. Sršen, Nisem hotel enačiti vendar jaz ne rabim zajčarja, ker imam prašičarja in krvosledca v enem tako da prašičar ima tudi nos. Ne more pa imeti zajčar I. nagradni razred in vzrejo, če se prašiča boji. Ali pa prašičarju ne dati možnosti več da dobi kar si zasluži. Samo zajec pač ne more biti, ker se struktura uporabnosti psov očitno tudi spreminja. Zajcev je bilo včasih veliko več, zdaj jih pač ni in ni povpraševanja po tako usposobljenih psov. Pa nočem žaliti tistih, ki zajce gonijo, nasprotno, enim pač to odgovarje a meni ne štima vse skupaj tukaj. Ne vem, očitno jaz nekaj ne vem.

Citat:

---

aron je objavil:

.., Nisem hotel enačiti vendar jaz ne rabim zajčarja, ker imam prašičarja in krvosledca v enem tako da prašičar ima tudi nos. Ne more pa imeti zajčar I. nagradni razred in vzrejo, če se prašiča boji. ... Pa nočem žaliti tistih, ki zajce gonijo, nasprotno, enim pač to odgovarje a meni ne štima vse skupaj tukaj. Ne vem, očitno jaz nekaj ne vem.

---

Brez skrbi Aron, tudi moje pisanje ni namenjeno žaljenjem.
Vendar poglej kako jaz razmišljam o tem.
Nimam nič proti da ima nekdo psa zgolj za prašiča. Podpiram idejo, naj naredi pes preizkušnjo za delo za katero ga potem smeš uporabljati. Pa tudi če ni preizkusa, saj se pes itak izkaže v delu potem v lovišču ali pa ne.
Kar se tiče bati prašiča. To da se pes brezglavo zapodi vanj, zame ni nekaj kar bi bilo za spodbujati pri reji. Ker potem bomo vzrejali pse kratke življenske dobe. Za mojo pamet mora vsak pes imeti določeno mero previdnosti na nevarno divjad. Poguma in pravilnega pristopa se nauči z delom, s prakso.
Obratno pa je pri delu na zajca jasna kvaliteta nosu že pri mladem psu. Obenem ocenimo glas, sledovoljnost pa kaj vem kaj še vse ocenjujejo.
Zame je zajec A v abecedi, lisjak je črka B, potem šele sledi ostala abeceda.
To da ni zajca, je pa samo izgovor za tiste, ki se jim ga ne ljubi poiskati za svojega psička.
Tak pes, ki začne abecedo pri A, bo potem znal celo abecedo, če se bo učil naprej. Tisti, ki začne šele pri P pa vprašanje če bo kdaj znal celo!

Kar se pa tekem tiče, konkretno te na prašiča, ja tu naj se izkažejo tisti, ki pujse že obvladajo. Konec koncev je le tekma. A pri prvi taki tekmi menim da je le potrebno pohvaliti tako organizatorje, sodnike kot tudi pse, četudi niso vsi briljirali. Vajenci delajo vajo in ni vrag, da ne postanejo mojstri!

Odlično razmišljaš in se kar lepo strinjava. Vendar me nobeden ne prepriča, da pes ki dobro (glasno) goni prašiča, jelenjad in medveda, ki je dober na krvni sledi, ima odlično opravljene vse tečaje, ima lepe ocene na razstavah, pokaže dober rezultat tudi na kakšni delavni tekmi ni za vzrejo, samo zato ker tiho goni zajca srnjad pa sploh ne. Nek drugi pes, ki glasno goni zajca in srnjad, pa šepa drugje ga pa lahko vzrejamo. Sicer je zadeva po moje popravljiva. Težavo vidim samo pri pogojih za vzrejo. Govorim o pravilniku za goniče.

Aron, tudi z žimavci jagajo prašiče, in vrjemi da je takim vodnikom stoja, aportiranje in vodoljubnost odveč... A s preizkusom na DS ne moreš vzrejat... Kar je pravilno, saj moramo ohranjati prvinski namen pasme, in s tem dedovane lastnosti. Noben ne pravi da s setrom ne moreš jagati DS če ga pripraviš do tega, ampak to so discipline, ki so samo plus, ne izpolnjujejo pa osnovnega namena pasme.