janez valentic je objavil:
Verjetno je do sedaj najboljša raziskava na tem področju, raziskava, ki sta jo leta 1995 objavila dr.Gary Kleck in dr.Marc Gertz v članku :"Armed Resistance to crime : The Prevalance and Nature of Selfdefencse with a Gun ",The Journal of Criminal Law & Criminology Vol.86,No.1.
Raziskava temelji na anketi 5000 ameriških gospodinstev opravljeni v februarju in marcu 1993.
Po tej raziskavi, naj bi v ZDA letno uporabili strelno orožje v samoobrambi v višini 2.1 do 2.5 milionov (2.1 ko je na 18 vprašanj odgovarjal branitelj; 2.5 ko je odgovarjal član gospodinjstva branitelja), pri tem so izvzeti policisti, varnostniki, prav tako obramba z orožjem pred napadom živali.V dobrih 76% primerov ni bil izstreljen nobeden strel, ampak je za obrambo zadostovala že sama grožnja z orožjem - prikaz orožja in/ali verbalna grožnja. V nadalnjih 8% je šlo za opozorilni strel. V slabih 16 % primerov so branitelji streljali v napadalca in v 8 % vseh primerov naj bi napadalca tudi ranili, kar pa je verjetno pretiran podatek - to bi namreč pomenilo da so branitelji enkrat "boljši strelci" kot policisti v podobnih situacijah.
Podatek, ki je verjetno najbolj zanimiv je pogostost primerov uporab strelnega orožja v samoobrambi, ki imajo za posledico smrt napadalca.. Takih primerov je verjetno manj, kot eden na tisoč samoobrambnih rab strelnega orožja (SRSO).
V 62.7% primerov se je incident zgodil izven doma branitelja.Od vseh SRSO šlo za okoliščine poiskusa ali storitve: vloma 33.8%, ropa 20.5%, kraje 6.2%, motenja posesti (traspassing) 14.8%, posilstva ali spolnega napada 8.2% in drugih vrst napada 30.4%.
V 52.8% primerov je branitelj uporabil orožje v samoobrambi, ko je bil soočen z dvema ali večimi napadalci.
V 46.3% primerov SRSO so bili branitelji ženskega spola.
Branitelji so se v 48% srečevali z oboroženim napadalcem ali napadalci.
Branitelji so se branili z naslednjimi tipi orožjih v odstotku SRSO :revolver 38.5% , pištola 40.1% , puška risanica 6.4% ,puška šibrenica 13.9%.
30 odstotkov teh, ki so v anketi priznali,da so v preteklih 12 mesecih uporabili orožje v samoobrambi, je v anketi izjavilo, da v kolikor orožja nebi uporabili za zaščito, bi nekdo verjetno izgubil življenje, kar pomeni da je je pričakovati čez 600.000 primerov na leto, kjer je orožje uporabljeno za obrambo v življensko
nevarnih situacijah. Tudi če se jih moti 95% je to še vedno 30.000 primerov.
Leta 1992 je bilo v ZDA skoraj 29.000 smrti povzročenih s strelnim orožjem, kar je največ v ameriški zgodovini, bodisi da je šlo za samomor(dobra polovica), umor, druge uboje ali nesreče in če bi vse te primere pripisali SRSO, bi bila verjetnost smrti napadalca pri SRSO okoli odstotka.(upravičenih ubojev v samoobrambi je na leto v ZDA med 1500 in 2800).
Verjamem, da so rezultati raziskave za večino ljudi neverjetni, toda raziskava stoji na strokovno in metodološko zdravih temeljih, njeni rezultati pa kažejo skladnost z večimi predhodnimi raziskavami te tematike.
Vsakomur, ki ga tematika globje zanima - tu omenjam le del rezultatov, ali dvomi v verodostojnost tu omenjenih podatkov svetujem, da si članek prebere (36 strani, v angleškem jeziku). Publikacijo si lahko izsposodi v knjižnici Inštituta za kriminologijo na sedežu Univerze v Ljubljani.
POLITIČNE IMPLIKACIJE GLEDE OBLIKOVANJA OROŽNEGA PRAVA
Avtorja omenjata, da so politične implikacije v povezavi z oblikovanjem orožnega prava jasno razvidne. Regulativni ukrepi, kot so naprimer pogoji polnoletnosti, nekaznovanosti, mentalne kompetentnosti, obveznega usposabljanja, ki v veliki meri ne omejijo posesti in nošenje orožja pretežnemu deležu populacije, ne bodo
v veliki meri zmanjšali koristne obrambne rabe orožja s strani poštenih državljanov - nekriminalcev, na drugi strani pa prohibicionistični ukrepi, ki so usmerjeni na zmanjšanje dostopnosi orožja veliki večini poštenim državljanov, zmanjšujejo število obrambnih rab strelnega orožja, ki bi v nasprotnem primeru
reševala življenja, preprečila posilstva, odganjalo vlomilce in pomagalo žrtvam obdržati njihovo premoženje.
Treba je seveda povedati, da rezultate te raziskave ni moč neposredno prenesti v slovenske razmere, predvsem kar se tiče absolunnih številk, a sem hkrati mnenja, da so psiholški vzorci obnašanja napadalcev, ko so soočeni z oboroženo žrtvijo univerzalni.
Ta raziskava kaže skladnost z najmanj desetimi predhodimi raziskavami in njeno bistvo je v tem, da je uporaba strelnega orožja v samoobrambi zelo učinkovita in še zdaleč ne tako krvava, kot jo skušajo prikazati ljudje, ki zagovarjajo idejo, da naj bo posest in nošenje orožja zaradi namena samoobrambe, privilegij redkih
izbrancev, ne pa pravica vsakega odgovornega posameznika.
