Tujerodne/ invazivne vrste - Projekt Thuja

Spletna stran je nastala v sklopu projekta Invazivne tujerodne vrste – prezrta grožnja (Projekt Thuja). Projekt izvajamo štiri nevladne partnerske organizacije: Zavod Symbiosis, Botanično društvo Slovenije, Turistično društvo Boštanj in Društvo osveščenih akvaristov in vivaristov Akvaviva. Partnerji si skozi različne aktivnosti, ki bodo potekale od septembra 2008 do decembra 2009, prizadevamo za ozaveščanje prebivalcev o nevarnostih in problemih, ki jih prinašajo tujerodne vrste.

»V zadnjih mesecih smo v sklopu projekta Thuja pripravili spletno stran Tujerodne vrste v Sloveniji. Vzpostavitev spletne strani je ena izmed projektnih aktivnosti, s katerimi želimo ozavestiti javnosti in posamezne ciljne skupine o nevarnostih tujerodnih vrst za biotsko raznovrstnost. Na spletni strani so predstavljene informacije o izvoru tujerodnih vrst, poteh naselitev, vplivih tujerodnih vrst ter različnih možnostih preventivnega delovanja. Spletno stran bomo v prihodnjih mesecih še dopolnjevali z novimi vsebinami. Ker želimo, da bi bila spletna stran preprosto dostopna iz sorodnih spletnih strani, vas prosimo, da spletno stran http://www.tujerodne-vrste.info uvrstite med povezave na vaši spletni strani. Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na spodnjem naslovu. »

http://www.tujerodne-vrste.info/

http://www.akvazin.com/pic/besedila/...2554_thuja.jpg

BojanD, seveda bomo vašo stran uvrstili med povezave.
Isto prosim tudi vas, da naredite z našo povezavo.
Kot vidim, lahko vaša prizadevanja odpro marsikatera z zaspančki zalepljena očesa, zato se priporočam, da nas tu še naprej obveščaš.

LP in hvala.

Citat:

---

ZR7 je objavil:

BojanD, seveda bomo vašo stran uvrstili med povezave.
Isto prosim tudi vas, da naredite z našo povezavo.
Kot vidim, lahko vaša prizadevanja odpro marsikatera z zaspančki zalepljena očesa, zato se priporočam, da nas tu še naprej obveščaš.

LP in hvala.

---

Super, imenitna ideja. Vodja projekta Thuja Jana Kus Veenvliet & Paul Veenvliet, Zavod Symbiosis se strinjata s tem predlogom, torej daj naš logo v Povezave, mi bomo dali vaš logo ali banner v naše Povezave. Mislim, da imamo oboji in vsi ostali samo korist od takega pozitivnega sodelovanja. Če je treba kaj posebej poslati (logo ali banner), samo povej.
Hvala za tako lep sprejem, z največjim veseljem bom tudi tu obveščal člane foruma o aktualnih problematikah ali novostih. :director:

Bojan, dal sem kar ikono projekta Thuja. Lahko pogledaš je že postavljeno. Če je v redu, ok, sicer javi kako bi bilo bolje.

LP

Citat:

---

ZR7 je objavil:

Bojan, dal sem kar ikono projekta Thuja. Lahko pogledaš je že postavljeno. Če je v redu, ok, sicer javi kako bi bilo bolje.

LP

---

Hvala, zelo v redu:icon_exclaim:

Mi smo dali povezavo na Forum lov tule>:
http://www.tujerodne-vrste.info/povezave.html

:icon_study:

Sicer ne vem če ravno spada v to temo, pa pravijo vprašat ni greh.
Bojan, kot ribiča me zanima kako projekt Thuja gleda na gojenega krapa (Cyprinus c. carpio) glede na to koliko se ga na veliko vlaga v naše vode in je že skoraj povsem izpodrinil avtohtonega divjega krapa.

Sem gledal po vaši spletni strani pa sem mogoče spregledal.

Hvala za odgovor.
Lp

Citat:

---

capra ibex je objavil:

Sicer ne vem če ravno spada v to temo, pa pravijo vprašat ni greh.
Bojan, kot ribiča me zanima kako projekt Thuja gleda na gojenega krapa (Cyprinus c. carpio) glede na to koliko se ga na veliko vlaga v naše vode in je že skoraj povsem izpodrinil avtohtonega divjega krapa.

Sem gledal po vaši spletni strani pa sem mogoče spregledal.

Hvala za odgovor.
Lp

---

Gre za eno najbolj invazivnih vrst na svetu, gojeni evropski krap sodi na zloglasni seznam 100 najbolj invazivnih organizmov na svetu ("100 of the Worst") in je tudi na seznamu 23 tujerodnih - alohtonih vrst rakov, rib in želv v Sloveniji
:icon_exclaim:

Na strani še nimamo opisa, sem pa (za začetek) v okviru projekta THUJA napisal članek o okrasnem japonskem koi krapu, ki bo objavljen čez nekaj dni v decemberski številki revije MOJ MALI SVET(12/2009).

To kar bom spodaj "napopal", so moji teksti na to temo, a mislim, da se kolegi v Thuji strinjajo s tem mojim stališčem. (Bo treba to dati uradno gor na spletno stran).

Hibridni osebki med koi in navadnim gojenim krapom se lahko obdržijo dlje v naravnem okolju, zaradi milejših zim predvsem na Primorskem. Nevarnosti za okolje: uničevanje vodnih rastlin, dvigovanje mulja in s tem kaljenje vode, predatorstvo (ribe, mikrofavna), ogroža avtohotne ribe in divjega krapa (Cyprinus carpio carpio ) s kompeticijo, hibridizacijo in zoonozami. Najbolj znana bolezen krapov je koi herpes virus (KHV), ki se je pojavil v naravnih okoljih v Sloveniji prvič avgusta 2008 v ribnikih v okolici Maribora in Ptuja.

Farmski gojeni krap (ki ga športni ribiči množično in nekritično vlagajo v naše vode) tako ni samo grožnja zaščitenemu ogroženemu divjemu krapu (pri nas morda živi samo še v reki Muri), ampak se preko njega lahko vnese v naravne vode tudi smrtonosne parazite, na katere je divji krap povsem neimun.

V študiji “Dolenc, B. & M. Jamnik, 2009. Invazivne vrste akvarijskih/terarijskih živali in rastlin v slovenskih ZOO trgovinah. Študija v sklopu projekta Tujerodne vrste – prezrta grožnja.”* sta bili za najbolj nevarni vrsti (tudi v smislu gospsodarks škode) spoznani psevdorazbora, Pseudorasbora para (2 podvrsti) in koi krap, Cyprinus carpio »koi«. Psevdorazbora je prenašalec parazita Spherotecum destruens, ki ogroža vrste sorodnih krapovcev, posebno pri nas ogroženo belico, Leucaspius delineatus. Nekaj vrst je bilo spoznanih za neposredne uničevalce okolja, predvsem vrste, ki tolerirajo določene skrajnosti v okolju, kot so nižje vsebnosti kisika, povišane stopnje organskih snovi ipd. Izpostavimo lahko živorodne gambuzije, koi krapa in zlatega koreslja.

Nastopa pa v 2 oblikah : divji in gojeni .
Divji krap, ki prvotno živi v tekočih vodah, ima podolgovato, vretenasto , bočno stisnjeno telo in je na prvi pogled bolj podoben klenu ali pa belemu amurju , za razliko od gojenega krapa, ki naseljuje stoječe, blatne vode in ima precej višji trup od naravne oblike. Poleg evropskega divjega krapa, Cyprinus carpio carpio, Linnaeus 1758 poznamo še azijskega črnega krapa, C.c. haematopterus iz reke Amur in azijskega zelenega krapa, C.c. viridiolaceus, ki prvotno živi v rekah Vietnama in zahodne Kitajske.
Glavni vzroki ogroženosti avtohtonega divjega krapa so poleg onesnaženja voda (težke kovine, hormonski motilci ipd.) in hidroregulacij, s katerimi so uniči drstišča ter ilegalnega krivolova tudi genetsko "onesnaženje" z gojenimi oblikami umetnih pasem , ki jih ribiči vlagajo v naravne vode. Biologa Meta Povž in dr. Boris Sket sta napisala ("Naše sladkovodne ribe") : "Divja oblika krapa je danes ena najbolj ogroženih rib pri nas in v Evropi. Danes se kot varstvo krapa uvaja vlaganje gojenih oblik, kar pa je z naravovarstvenega stališča prej negativno, kot pozitivno. Divji krap je s tem še bolj ogrožen." Z vnosom invazivnih tujerodnih vrst rib pa ni ogrožen samo genom divjega krapa, z njimi prihajajo zadnja leta v naravo tudi invazivni, pogubni paraziti krapov, ki predstavljajo trenutno največjo grožnjo obstoju divjega krapa (virusi, rikecije, bakterije, kožni in škržni sesači ipd..).

Kot riba za gojenje za hrano in kot okrasna riba je bil uvožen v večino sladkih voda na svetu, kjer pa se je kmalu pokazal njegov izjemno poguben vpliv na avtohtono okolje in se marsikje, posebej v Avstaliji, ZDA in ponekod v Aziji in Oceaniji borijo proti njemu kot najhujšemu škodljivcu ("pest"), ker se hitro in nekontrolirano množi in izpodriva druge avtohtone, pogosto ogrožene vrste, ne samo rib, amak tudi številnih drugih vrst, tako ratlinskih, kot živalskih. Ker koplje po blatu, zmanjša vidljivost v vodah in tako škoduje posredno in tudi uničuje vodno rastlinje, ikre in nevretenčarje neposredno. Kot akvarist moram še posebej poudariti, da je krap glavni krivec za izginotje (ex) kar nekaj endemičnih rib, recimo na Madagaskarju in Indoneziji. Po svetu vlagajo neznanske napore in astronomske vsote denarja, da bi to nevarnost zatrli, a dokaj neuspešno : za boj proti krapu se uporablja ribje strupe, elektrolov, mreže in posebne pregrade, pa tudi vlagajo roparske vrste rib, kot so ščuke in vrste roparskih ostrižev. Ravno tak, pogosto napačen boj ima pogosto še bolj tragične in pogubne posledice na ogrožene vrste vodnega življenja in bogastvo biodiverzitete.
Problem ogrožanja divjega krapa od gojenega je na las podoben vsem bolj znanemu primeru ogrožanja naše avtohtone soške postrvi zaradi od drugje vnesene potočne postrvi v povodje Soče! Ni jasno, zakaj se tudi tu strokovnajki in ribiči podobno ne angažirajo? Cel svet se že zaveda problema invazivnih alohtonih vrst, sprejemajo se deklaracije in zakoni, plačujejo se projekti za revitalizacijo naravnih biotopov. Pri nas pa smo po mentaliteti še nekje v sredini prejšnejga stoletja ali pa se gremo pogubno amerikanizacijo in komercializacijo ribištva. Pri nas se nekateri ribiški "strokovnjaki" celo pritožujejo,da se gojeni krap še premalo vlaga v t.i. "športne vode", zadnja leta pa je tudi postal zelo popularen ribolov na velikega krapa z "boiliji", kar daje velike zaslužke trgovini s športno opremo, dejansko pa gre za povrh še za onesnaževanje že tako obremenjenih voda s tonami umetnih krmil ! Ribiči se obnašajo, kot da je celoten vodni ekosistem v Sloveniji "navadna ribogojnica" . Problem vlaganja gojenih krapov v vode je tudi v tem, da zaradi malomarnosti pridejo skupaj s krapi v naravne vode tudi druge "plevel" tujerodne vrste, kot so srebrni koreselj (Carassius auratus gibelio) - izjemno agresivna invazivna vrsta, sorodnica vsem bolj znane zlate ribice (C.a. aurtaus), beli amur (Ctenopharyngodon idella), psevdorazbora (Pseudorasbora parva), ameriški sončni ostriž, ameriški somič in druge, ki delajo dodatno strahovito škodo med domačo favno in floro. Kljub temu, da je gojenje in vnašanje alohtonih vrst v naravo pri nas po zakonu prepovedano. Namesto da bi vrnili stanje naših voda v bogato stanje, kakor je bilo to še pred 2. svetovno vojno, se izvaja popolna degradacija naših vodnih ekosistemov s pretiranim ribolovom in vlaganjem "alien" športno zanimivih vrst. Smo država, ki je imela izjemno biološko raznolikost, eno največjih na svetu, a drvimo v katastrofo in uničenje tega nacionalnega bogastva zaradi neosveščenosti (ne)odgovornih .

Bojan Dolenc

Odličen prispevek, Bojan!

Kaj pa če bi tole dali na začetno stran Foruma Lov - med članke! Da bi bilo bolje vidno za vse bralce in da se ne bi izgubilo med množico sporočil na forumu?

Citat:

---

Breza je objavil:

Odličen prispevek, Bojan!

Kaj pa če bi tole dali na začetno stran Foruma Lov - med članke! Da bi bilo bolje vidno za vse bralce in da se ne bi izgubilo med množico sporočil na forumu?

---

Bi me veselilo:icon_smile:
Samo tole sem dal gor na hitro, pa je v tekstu nekaj drobnih napakic (prav je Pseudorasbora parva in ne Pseudorasbora para ipd.); nisem uspel v roku 5 minut vseh popraviti :icon_twisted:
Če bi res to objavili, lahko pošljem moderatorju (komu?) bolj natančno izdelan in popravljen tekst, ker tole zgoraj sem na hitrico skupaj spacal v forumskem stilu l:icon_wink:

Pravi naslov za take objave je ZR7 Bojan.

Hvala Bojan za obsežen odgovor.

Lp

Bojan, vse materiale, ki bi jih na to ali podobno tematiko želel objaviti, mi pošlji enostavno na forumski kontakt: info@forum-lov.org .
Prosim za tekste v Wordu in sličice, ki bodo Wordovem dokumentu še posebej priložene kot datoteke. V velikosti 800x600, ležeče ali pokonci. To je velikost, ki za objavo zadošča in omogoča hitre prenose. Seveda so lahko tudi manjše, če tako velikih ni.

Za to sodelovanje se toplo priporočamo!

LP

Hvala vsem, članek je od danes že na prvi strani:
http://www.forum-lov.org/index.php?o...=670&Itemid=53