Se strinjam, da je omenjeno primerjavo moč razumeti tako, kot praviš. Ampak žal sem prepričan, da primerjava s tako sprevrženo ideologijo ni izbrana naključno, vsaj glede na ostala stališča do lova, ki jih izraža omenjena organizacija.
Da bi bila ravno tradicija tista, ki bi bila motiv za predlog uvrstitve določenih vrst na seznam lovnih, se ne strinjam čisto. Pri šakalu že ni tako. Pri drugih pa bolj kot tradicija sama po sebi po mojem mnenju kot motiv nastopa zanimivost lova na določene vrste in seveda prisotnost (ponekod velika) teh vrst v naravi, kjer jih lovci videvamo. In se sprašujemo, zakaj pa v sosednjih državah isto vrsto lahko lovijo, pri sloki na primer še celo oste osebke, saj se čez "naš" del evrope velik del populacije le seli.
Na splošno pa kakšnih globokih vzrokov za lov vrst, ki niso močno problematične z vidika škod na premoženju ali kakih drugih vzrokov, ne rabimo izumljati. Stvar je mogoče argumentirati kot trajnostno rabo obnovljivih naravnih virov. Stvar čustvenega dojemanja tega pa je, zakaj bi nekdo na to gledal drugače (in bi se mu zdelo to sporno) kot npr. na nabiranje gob ali sekanje dreves.
Da odgovorim še kolegu Sraki na tole:
Moram reči, da sem nekaj časa razmišljal o izrazu, ki bi ga uporabil. Beseda poslanstvo mi je prva padla na prste, pa sem jo izbrisal. Sem si rekel, tukaj se pogovarjamo z nelovci, verjetno to bere še kak negativno nastrojen uporabnik, pa se mi zdi, da bom izpadel z uporabo tega izraza nekoliko sanjaško.... Pa sem uporabil bolj nevtralno besedo, dejavnost, ki mi sicer v tem kontekstu ni najbolj všeč, pa mi tisti trenutek ni na pamet prišla nobena boljša.Citat:
Kaj pa če prav v tem grmu tiči nesrečni zajček? ...... Mogoče pa je rešitev vrnitev nazaj v poslanstvo? ....
Da odgovorim še Marjanu:
Kje vse smo grešili in kje še grešimo, ta seznam je dolg. Verjetno je res za začetek potrebno vedeti in se zediniti o tem, kaj delamo narobe, da bi to lahko popravili. Ampak je problem že v tem, prvem koraku do teh, neizbežno nujnih izboljšav in sprememb. Ne verjamem, da smo se zmožni poenotiti niti o naših napakah. No ja, sicer ja pa to najtežji korak, priznati svoje napake.
Da bi jih kar takole iz rokava stresli za en seznam je težko. Dajmo se omejiti na neko področje za začetek.