Sprejem v članstvo tistega, ki je bil iz članstva LD izbrisan ali izključen

Sprejem v članstvo LD tistega, ki je bil iz članstva črtan ali izključen

Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo opr. št. Icp 335/2009, z dne 08/04-2009, razsodilo:

"Lovska družina je dolžna vsakogar, ki želi postati njen član in izpolnjuje zakonsko in z njenimi pravili določene pogoje za včlanitev, sprejeti med svoje člane. Nesprejem nekoga v društvo, če ta izpolnjuje vse pogoje za včlanitev, bi pomenil nedopusten poseg v njegovo ustavno pravico do svobode združevanja."

Morebitne omejitve morajo biti v temeljnem aktu izrecno navedene. To še zlasti velja za bivše člane, ki so bili iz LD izključeni ali črtani in čez nekaj časa podajo vlogo za ponovni sprejem v članstvo. LD ponovni sprejem bivšega člana v članstvo lahko zavrne le v primeru, da ima v svojem temeljne aktu kot razlog za zavrnitev prošnje za sprejem v članstvu izrecno določeno, da lahko LD odkloni sprejem v članstvu osebi, ki je iz LD bila črtana ali izključene. Če tega razloga nima navedenega, potem mora bivšega člana sprejeti v članstvu, če ga zavrne (odkloni) pa s tem krši ZDlov, Zakon o društvih in pa njegovo ustavno pravico do svobodnega združevanja.

Če zgoraj navedenega razloga za odklonitev bivšega člana v ponovni sprejem v članstvu LD nima določenega v svojem temeljnem aktu, potem se v primeru odklonitve njegovega ponovnega sprejema v članstvu ne more uspešno sklicevati na dejstvo, da je bil prosilec (bivši član) že član LD in da je bil črtan oz. izključen in da bi z njegovim ponovnim sprejemom kršila materialno pravo (1. od. 5. čl. ZDlov), njeni drugi člani, ki izpolnjujejo svoje dolžnosti in delovne obveznosti, pa bi v tem primeru ne bili obravnavani enako kot bivši član, če bi bil sprejet v članstvu, kljub temu, da je že enkrat bil iz članstva črtan oz. izključen.

LD je lovska organizacija, vendar je tudi društvo (to izrecno določa 1. odst. 65. člena Zakon o divjadi in lovstvu (1)), zato se tudi zanjo uporabljajo določbe Zakona o društvih (2) . ZDru v 1. odst. 1. člena določa, da je društvo prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi skupno določenih interesov, opredeljenih v temeljnem aktu društva in v skladu z zakonom. Prostovoljnost, ki je bistvena lastnost društva, pomeni tudi svobodo glede odločitve o članstvu (pravico vključitve - vstopa, pravico nevključitve in pravico izstopa). Vsaka oseba sicer ne more pristopiti k društvu oziroma se v društvo vključiti brez upoštevanju tistih, ki so že člani društva. Člani društva (sami ali preko pristojnega organa, ki mu to zaupajo - naložijo) namreč odločajo o sprejemu novih članov. Odločanje o sprejemu v članstvo je v skladu z avtonomijo društev in v skladu s to avtonomijo lahko društvo določi (s pravili društva) bolj ali manj obsežne in stroge pogoje za sprejem v članstvo. Če pa nekdo izpolnjuje vse s strani društva določene pogoje za včlanitev v društvo, ga je le-to dolžno sprejeti za svojega člana, saj ZDru v 1. odst. 5. člena določa, da lahko vsakdo postane član in deluje v društvu pod enakimi pogoji. To zagotavlja tudi z Ustavo RS določena pravica do svobodnega združevanja. LD je torej dolžna vsakega, ki želi postati njen član in izpolnjuje (določene) pogoje za včlanitev (v lovsko družino), sprejeti med svoje člane. Ne sprejem nekoga v društvo, če ta izpolnjuje vse pogoje za včlanitev, bi pomenil nedopusten poseg v njegovo ustavno pravico do svobode združevanja.

Bivši član izkaže interes za ponovni sprejem v članstvo z vložitvijo prošnjo za sprejem v članstvo, LD pa lahko zavrne njegovo prošnjo za sprejem v njeno članstvo samo v primeru, da njena pravila ob času odločanja o njegovi prošnji določajo, da LD lahko odkloni članstvo tistemu, ki je bil v preteklosti že črtan ali izključen iz njenega članstva.:icon_sad:

Citat:

---

MilanK je objavil:

Sprejem v članstvo LD tistega, ki je bil iz članstva črtan ali izključen

Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo opr. št. Icp 335/2009, z dne 08/04-2009, razsodilo:

"Lovska družina je dolžna vsakogar, ki želi postati njen član in izpolnjuje zakonsko in z njenimi pravili določene pogoje za včlanitev, sprejeti med svoje člane. Nesprejem nekoga v društvo, če ta izpolnjuje vse pogoje za včlanitev, bi pomenil nedopusten poseg v njegovo ustavno pravico do svobode združevanja."

Morebitne omejitve morajo biti v temeljnem aktu izrecno navedene. To še zlasti velja za bivše člane, ki so bili iz LD izključeni ali črtani in čez nekaj časa podajo vlogo za ponovni sprejem v članstvo. LD ponovni sprejem bivšega člana v članstvo lahko zavrne le v primeru, da ima v svojem temeljne aktu kot razlog za zavrnitev prošnje za sprejem v članstvu izrecno določeno, da lahko LD odkloni sprejem v članstvu osebi, ki je iz LD bila črtana ali izključene. Če tega razloga nima navedenega, potem mora bivšega člana sprejeti v članstvu, če ga zavrne (odkloni) pa s tem krši ZDlov, Zakon o društvih in pa njegovo ustavno pravico do svobodnega združevanja.

Če zgoraj navedenega razloga za odklonitev bivšega člana v ponovni sprejem v članstvu LD nima določenega v svojem temeljnem aktu, potem se v primeru odklonitve njegovega ponovnega sprejema v članstvu ne more uspešno sklicevati na dejstvo, da je bil prosilec (bivši član) že član LD in da je bil črtan oz. izključen in da bi z njegovim ponovnim sprejemom kršila materialno pravo (1. od. 5. čl. ZDlov), njeni drugi člani, ki izpolnjujejo svoje dolžnosti in delovne obveznosti, pa bi v tem primeru ne bili obravnavani enako kot bivši član, če bi bil sprejet v članstvu, kljub temu, da je že enkrat bil iz članstva črtan oz. izključen.

LD je lovska organizacija, vendar je tudi društvo (to izrecno določa 1. odst. 65. člena Zakon o divjadi in lovstvu (1)), zato se tudi zanjo uporabljajo določbe Zakona o društvih (2) . ZDru v 1. odst. 1. člena določa, da je društvo prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi skupno določenih interesov, opredeljenih v temeljnem aktu društva in v skladu z zakonom. Prostovoljnost, ki je bistvena lastnost društva, pomeni tudi svobodo glede odločitve o članstvu (pravico vključitve - vstopa, pravico nevključitve in pravico izstopa). Vsaka oseba sicer ne more pristopiti k društvu oziroma se v društvo vključiti brez upoštevanju tistih, ki so že člani društva. Člani društva (sami ali preko pristojnega organa, ki mu to zaupajo - naložijo) namreč odločajo o sprejemu novih članov. Odločanje o sprejemu v članstvo je v skladu z avtonomijo društev in v skladu s to avtonomijo lahko društvo določi (s pravili društva) bolj ali manj obsežne in stroge pogoje za sprejem v članstvo. Če pa nekdo izpolnjuje vse s strani društva določene pogoje za včlanitev v društvo, ga je le-to dolžno sprejeti za svojega člana, saj ZDru v 1. odst. 5. člena določa, da lahko vsakdo postane član in deluje v društvu pod enakimi pogoji. To zagotavlja tudi z Ustavo RS določena pravica do svobodnega združevanja. LD je torej dolžna vsakega, ki želi postati njen član in izpolnjuje (določene) pogoje za včlanitev (v lovsko družino), sprejeti med svoje člane. Ne sprejem nekoga v društvo, če ta izpolnjuje vse pogoje za včlanitev, bi pomenil nedopusten poseg v njegovo ustavno pravico do svobode združevanja.

Bivši član izkaže interes za ponovni sprejem v članstvo z vložitvijo prošnjo za sprejem v članstvo, LD pa lahko zavrne njegovo prošnjo za sprejem v njeno članstvo samo v primeru, da njena pravila ob času odločanja o njegovi prošnji določajo, da LD lahko odkloni članstvo tistemu, ki je bil v preteklosti že črtan ali izključen iz njenega članstva.:icon_sad:

---

:icon_lol: zanimivo... Že večkrat sem se vprašal to vprašanje: ČEMU NAM SLUŽI STATUT DRUŠTVA, če ni v skladu z USTAVO RS, oziroma ZDlov?!?!?! Enostavno se lahko vsak sklicuje na pravico do združevanja torej, če izpolnjuje vse ostale pogoje pač mora biti sprejet v članstvo in vsa glasovanja o sprejemu novih (ali bivših) članov so nesmiselna, ne glede na to, da vemo za določena dejstva o ljudeh, ki jih nočemo/jo sprejeti. In tako pač je, če ne, sodišče (v vseh primerih, ki jih poznam) tako odloči. pika.:icon_confused::icon_cry:

Čez koliko časa od izključitve ali črtanja, lahko črtani član ponovno zaprosi za sprejem? Ali se dolžina izključitve, ob izdaji sklepa določi in kaj ,če se ne določi?

Boris

3 leta

Cvukl5k; »zanimivo... Že večkrat sem se vprašal to vprašanje: ČEMU NAM SLUŽI STATUT DRUŠTVA, če ni v skladu z USTAVO RS, oziroma ZDlov?!?!?! Enostavno se lahko vsak sklicuje na pravico do združevanja torej, če izpolnjuje vse ostale pogoje pač mora biti sprejet v članstvo in vsa glasovanja o sprejemu novih (ali bivših) članov so nesmiselna, ne glede na to, da vemo za določena dejstva o ljudeh, ki jih nočemo/jo sprejeti. In tako pač je, če ne, sodišče (v vseh primerih, ki jih poznam) tako odloči. pika. »

Statut LD je najvišji akt društva. S tem aktom morajo biti skladni vsi drugi splošni akti in sklepi organov LD. Očitno nisi pozorno in poglobljeno prebral tega, kar sem zapisal. Iz zapisanega sledi, da društvo samo določi pogoje, ki jih mora oseba izpolnjevati, da lahko postane član društva. Kdor te pogoje izpolnjuje, pa ga je pristojni organ društva v članstvo dolžan sprejeti. Tako kot pogoje, ki jih oseba mora izpolnjevati za sprejem v društvo, mora LD tudi v naprej v svojem temeljnem aktu določiti razloge, zaradi katerih osebi lahko odkloni sprejem v članstvo in med te razloge lahko določi tudi razlog izbris oz. črtanje iz članstva. Arbitrarno odločanje brez vnaprej znanih razlogov za zavrnitev sprejema v članstvo pač ni dovoljeno. Če bi to bilo dovoljeno, potem bi LD lahko oz. njen organ, pristojen za sprejem v članstvo, (običajno je to občni zbor) sam od primera do primera določal in prilagajal razloge za zavrnitev sprejema v članstvo. To bi prosilce postavilo v neenak pravni položaj, kar pa po našem pravnem redu ni dovoljeno. Omejitve in razlogi za zavrnitev vloge za sprejem v članstvo morajo biti v naprej določeni in prosilcev znani, LD pa jih skladno z ZDlov in zakonom o društvih sama določi in to v Pravilih. Če ima LD določene le pogoje za sprejem v članstvo, ne pa tudi razlogov za zavrnitev sprejema v članstvo, potem pač mora osebo sprejeti v članstvo, če izpolnjuje v njenem temeljen aktu določene pogoje, čeprav bi morda imeli pomisleke ali zadrške glede njene primernosti za sprejem v članstvo.

Citat:

---

Bor je objavil:

Čez koliko časa od izključitve ali črtanja, lahko črtani član ponovno zaprosi za sprejem? Ali se dolžina izključitve, ob izdaji sklepa določi in kaj ,če se ne določi?

Boris

---

Zakaj bi v sklep o črtanju oz. izključitvi sploh pisali kdaj po poteku izključitve oz. črtanja lahko črtani oz. izključeni član spet zaprosi za ponovni sprejem v članstvo. Tega v ta sklep ni treba pisati, saj morebitni ponovni sprejem ni predmet tega sklepa. Kar ni predmet zadeve, pa se v sklep ne piše. Menim, da ne gre za začasno omejitev ponovnega sprejema v članstvo, saj če bi šlo, bi v tem primeru tudi izključitev oz. črtanje bilo časovno omejeno in bi dejansko šlo za začasni ukrep črtanja oz. izključitve iz članstva in po poteku določene dobe (časa), bi se izključeni član oz. črtani moral ponovno sprejeti v članstvo, če bi za to zaprosil, torej podal vlogo za sprejem v članstvo. Menim, da če ima LD v svojem aktu določeno, da lahko odkloni sprejem v članstvu prosilcu, če je ta iz LD bil izključen oz. črtan, sama oceni ali bo bivšega člana ponovno sprejela v članstvo ali ne in to ne glede na potek časa, ki je minil od njegove izključitve oz. črtanja iz LD. Pri tem ni nobene omejitve. Samo ta razlog mora biti v Pravilih zapisan. In če je zapisan, potem to omogoča LD, da sama presodi ali bo bivšega člana sprejela v ponovno članstvo ali pa bo njegov sprejem zavrnila. Poleg teh pogojev lahko LD kot razlog zaradi katerega ni dolžna osebe (prosilca sprejeti v članstvo navede tudi tiste razloge iz ZDlov, ki določajo primere, zaradi katerih se članu lovska izkaznice prekliče oz. zavrne njeno podaljšanje. Torej, če nastanejo razlogi zaradi katerih se veljavna izkaznica lahko prekliče oz. zavrne njeno podaljšanje, potem so to lahko tudi razlogi zaradi katerih se osebi lahko zavrne njen sprejem v članstvo, vendar je treba te razloge v Pravila zapisati.

Tu je še 95 člen 4 odstavek:

Citat:

---

Lovska družina, ki je koncesionar, lahko v svojem temeljnem aktu omeji sprejem novih članov, če lovna površina na enega člana ne dosega v:

– nižinskem lovišču 50 ha;

– sredogorskem lovišču 100 ha;

– visokogorskem lovišču150 ha.

---

Na podlagi tega smo mi napisali v Pravila naslednje:

Citat:

---

LD upravlja z srednje-gorskim loviščem lovne površine 3000 ha, ki ima predpisano kvoto 100 ha lovne površine lovišča na člana. Občni zbor LD lahko zato zavrne sprejem novih članov, če ima LD že 30 članov.

Ne glede na omejitve iz prejšnjega odstavka, mora LD sprejeti v članstvo prosilca, ki ima na področju lovišča LD prijavljeno kot osnovno kmetijsko ali gozdarsko dejavnost ali je lastnik vsaj 15 ha gozdnih ali kmetijskih zemljišč.

Prosilec za članstvo, ki uveljavlja kriterije iz 2. odstavka tega člena mora na zahtevo LD predložiti ustrezna dokazila.

---

Glede večkratnih kršiteljev lovske zakonodaje pa bi bilo potrebno razmisliti, o spremembi zakonodaje. Sedanja ureditev je slaba in problematična.
Država je pooblastila LZS in upravljavce lovišč, da izdajajo lovske licence za posameznike. Zakon govori tudi o preklicu vendar premalo določeno in preveč površno. Menim, da bi moral lovsko licenco pridobiti na UE, tako kot orožni list.
Vem, da se nekateri (upravičeno) bojite povečanja stroškov za posameznike, vendar, če bi lovska licenca ob predložitvi dokazil veljala za nedoločeno obdobje do preklica, pomeni to samo enkratni strošek.
Pozabljamo, da disciplinske komisije pri LD niso poklicane za razsojanje o tem ali je bil kršen zakon ali ne. Jemanje te pravice v svoje roke je skrajno nevarna gesta. Za to ima država pristojne službe, ki bi ob ustrezni spremembi zakonodaje preklicevale tudi lovske licence, posameznikom, upravljavcem lovišč pa jih lahko že sedaj.

Država se trudi , kako bi zakonsko preprečila pedofilom, da bi imeli opravka z otroki, in nekaj podobnega bi se moralo zgoditi tudi na področju lovstva. Z tem, ko bi za določen čas ali za vedno kršitelj ostal brez lovske pravice(licence), bi bil rešen tudi problem vključevanja in izključevanja iz LD.

In ko bi prvih 100 lovcev ostalo brez lovske licence bi se ostali zamislili o tem, da se splača jagati po pravilih, tako da bi s tem uvedli še nekaj reda med lovsko srenjo..

Omejitve za sprejem v članstvo iz v ZDLov-u navedenih razlogov ne smemo enačiti z razlogi, zaradi katerih LD lahko zavrne sprejem določene osebe v svoje članstvo. Te razloge lahko razvrstimo v dve skupini (kategoriji), in to na razloge, ki obstajajo:

-na strani LD in

- na strani osebe, ki prosi za sprejem v članstvo

(črtanje oz. izključitev iz članstva, pravnomočno kaznovana za kaznivo dejanje ali prekrške, ki jih zakon določa za preklic veljavnosti lovske izkaznice oz. zavrnitev njenega podaljšanja)

Če so razlogi na strani osebe, potem lahko LD zavrne sprejem v članstvo tudi osebi, ki bi jo sicer po ZDlov bila dolžna sprejeti v članstvo. Če je oseba bila pravnomočno obsojena zaradi npr. mučenja živali, potem te osebe LD pač ni dolžna sprejeti v svoje članstvo, saj ne ustreza njenim moralnim načelom, ki veljajo v lovstvu, niti z njenim poslanstvom, ki ga ima na področju varstva živali in narave. Kdor muči živali, ta pač ni vreden, da bi bil član LD in zato ga LD tudi ni dolžna sprejeti v članstvo, čeprav bi ga po zakonu morala sprejeti.

Sicer pa tega kar je zapisano v zakonu ni treba prepisovati v internne ali notranje akte LD. Zakonske določbe veljajo neglede na to, kako bi sicer določeno zadevo zapisali v notranje akte. Dovolj je, če v akt zapišemo, da LD lahko omeji sprejem v članstvo iz razlogov iz ... čl. ZDLov, razloge na strani prosilca, pa v akt zapiše, ker teh ZDLov ne določa in jih LD lahko sama določi.

[QUOTE=Krpan:

Sedanja ureditev je slaba in problematična.
Država je pooblastila LZS in upravljavce lovišč, da izdajajo lovske licence za posameznike. Zakon govori tudi o preklicu vendar premalo določeno in preveč površno. [B]Menim, da bi moral lovsko licenco pridobiti na UE, tako kot orožni list.[/B]

Pozabljamo, da disciplinske komisije pri LD niso poklicane za razsojanje o tem ali je bil kršen zakon ali ne. Jemanje te pravice v svoje roke je skrajno nevarna gesta. Za to ima država pristojne službe, ki bi ob ustrezni spremembi zakonodaje preklicevale tudi lovske licence, posameznikom, upravljavcem lovišč pa jih lahko že sedaj.
______________

Zelo se strinjam s kolegom Krpanom. Lovska licenca bi morala biti ločena od lovske organizacije, ker tudi neposredne zveze nujno nimata, čeprav na prvi pogled zgleda drugače.

Tu imamo tako vsaj tri institute ( ali pravice ), ki bi jih kazalo ločiti in sicer:

1. pravica do združevanju ( članstvu v LD ), ki je ustavna in zakonska pravica z določenimi omejitvami, ki jih določa Zakon ali Pravila organizacije ( ki morajo biti skladna s pravnim redom ) in ta pravica ne bi smela biti nujno pogojena z ostalima, ki ju navajam v nadaljevanju

2. pravica, da smemo pod določenimi zakonskimi pogoji imeti v posesti lovsko orožje

3. pravica do pridobitve "lovske licence", to je, do izvajanja lova pod določenimi zakonskimi pogoji

Zadevo sem namerno malo poenostavil zaradi lažjega razumevanja in ker se mi ne da na dolgo in široko pojasnjevati medsebojnih razmerij med posameznimi instituti oziroma pravicami.

SRAKA, bilo bi dobro, da bi navedene institute bolj na široko obdelal in v zvezi s tem predlagal kake boljše rešitve od zdajšnjih v zakonu urejenih, in to pod temo "Področje spremembe zakona", katero je posebej v ta namen odprl ZR7.

Lp