Prilastitev osebka divjadi
Prisvojitev osebka divjadi
Ljudje imajo/mo že od nekdaj neustavljivo željo po podrejanju narave oziroma vsega živega. Zato so tudi primeri, ko posameznik v naravnem okolju najde mladiča divjadi in si ga prisvoji, vedoč ali nevedoč, da je to njegovo ravnanje protipravno ravnanje oz. prekršek po lovski zakonodaji.
Po določbi prvega odstavka 48. člena ZDlov (Ur. l. RS, št. 16/2004 in kasnejša sprememba) je prepovedano dotikanje, prenašanje ali prilaščanje najdenih osebkov vseh vrst divjadi. In če kdo kljub tej zakonski prepovedi najdeni osebek / npr. srninega mladiča / vzame iz naravnega okolja in si ga prilasti, kaj lahko v tem primeru stori lovska družina.
Divjad /tudi druge prostoživeče živali/ je državna lastnina, last lovske družine pa postane, ko in če je uplenjena v skladu z lovskimi predpisi, t.j. na zakonit način. Iz te zakonske določbe torej jasno izhaja, da je osebek divjadi, protipravno vzet iz naravnega okolja, last države in ne lovske družine. Zato slednja zoper "najditelja" oz. kršitelja prej navedene zakonske določbe ne more ukrepati. Lahko pa ga ustno ali pisno opozori na njegov nezakonit odvzem osebka iz naravnega okolja in na nezakonito zadrževanje v ujetništvu in od njega zahteva, da ga spusti v naravno okolje. Če najditelj njenega opozorila ne upošteva, pa je LD dolžna dogodek /najditelja/ prijaviti lovskemu inšpektorju, kateri nato na podlagi njene prejete prijave uvede inšpekcijski postopek proti najditelju oz. kršitelju..
A zadeva se lahko zaplete, ker ni jasno kaj storiti z osebkom, še zlasti če gre za mladiča, ki je bil zelo zgodaj odvzet iz narave in več mesecev v ujetništvu, zaradi česar se je navadil na ljudi, avtomobile, pse in na hranjenje po človeku. Možnih rešitev je sicer več, a katero izbrati, da bi bila najbolj primerna za osebek in hkrati sprejemljiva za javnost, ki je na tak in podoben dogodek, še posebej če so o njem poročali mediji, zelo občutljiva in kritična. Ali osebek izpustiti v naravno okolje, ali ga oddati v azil za živali ali pa ga usmrtiti. Poudariti je treba, da LD o tem ne odloča in da o tem odloča in odloči lovski inšpektor, LD pa je dolžna odrejen ukrep izvršiti, če je v izdani odločbi navedeno, da ga izvrši lovska družina kot upravljavka lovišča.
Azil za živali, obora, živalski vrt so ograjena površina, kar pomeni, da so v njih nahajajoče se živali v ujetništvu in da ne živijo v naravnem okolju. Zato je za morebitno oddajo osebka divjadi v ujetništvo / v azil. oboro, živalski vrt / treba imeti dovoljenje, ki ga izdata v nadaljevanju navedeni ministrstvi. Določba prvega odstavka 49. člena lovskega zakona namreč določa, da divjadi ni dovoljeno zadrževati v ujetništvu brez dovoljenja, katerega pa po drugem odstavku tega istega člena, če so zagotovljene predpisane bivalne razmere in oskrba, lahko izda minister za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo okolja, in to za čas zdravljenja ali rehabilitacije divjadi. Dovoljenje pa se lahko izda tudi v drugih primerih, ko je to potrebno zaradi varstva divjadi.
Živalski vrt v Ljubljani osebkov divjadi naj ne bi sprejemal, ker za njihovo oskrbo naj ne bi imel sredstev. Zasebnih živalskih vrtov, ustanovljenih v skladu s predpisom, ki ureja živalske vrtove, in v katerih se divjad zadržuje z namenom, da se prikaže javnosti v živalskem vrtu, pa ni ustanovljenih. A tudi za morebitno oddajo osebka v živalski vrt je treba imeti dovoljenje, ki ga izda minister, pristojen za varstvo narave, ob soglasju ministra, pristojnega za divjad in lovstvo /2.od. 49. čl. ZDlov/.
Po 3. odstavku 50. čl. lovskega zakona je v oborah reja divjadi / izvaja se v skladu s predpisi o živinoreji in veterini / dovoljena, vendar se moramo vprašati ali je primerno, da se osebek divjadi odda v oboro, torej iz enega ujetništva v drugo ujetništvo. A brez soglasja prej navedenih ministrstev oddaja osebka divjadi v tako oboro zakonsko tako ni dovoljena .Lastnik obore mora imeti listine, ki izkazujejo izvor živali, ki jih ima v obori, lovska družina pa z državno lastnino ne more razpolagati in odločati kaj storiti z osebkom divjadi, ki se je znašel v prisilnem ujetništvu. Poleg tega pa je lovska družina zavezana tudi k spoštovanju Etičnega kodeksa Slovenskih lovcev, kateri jo moralno zavezuje, da se v svojih stališčih vedno opredeljuje in ravna v korist divjadi. In kaj je v takem primeru najboljša rešitev za osebek divjadi v ujetništvu, da se osebi, ki ga ima v ujetništvu, odvzame in spusti v naravno okolje. Ali bo preživel ali ne pa prepustimo materi narave. Divjad spada v naravo in v njej se najboljše počuti.
Prilaščanje osebka divjadi je lovski prekršek po 24. tč.1. od. 77 čl. ZDlov. v povezavi s prvim odstavkom 48. člena tega zakona. Globo izreče lovski inšpektor, protipravno pridobljena korist /osebek divjadi/ pa se kršitelju odvzame. Postopek se vodi in izvedi po Zakonu o prekrških in Zakonu o inšpekcijskem nadzoru.
