Ker sem nekaj pregledoval zakonodajo,pa ne najdem podatka bom kar tu vprašal.
Koliko mora biti krmišče za divje prašiče odmaknjeno od njivskih površin?
lp
Printable View
Ker sem nekaj pregledoval zakonodajo,pa ne najdem podatka bom kar tu vprašal.
Koliko mora biti krmišče za divje prašiče odmaknjeno od njivskih površin?
lp
Krmišče mora bit oddaljeno od gozdne zunanje meje vsaj 500m. Imamo preprečevalna in privabljalna krmišča.LOv je na preprečevalnih krmiščih prepovedan v obdobju preprečevalnega krmljenja.
LETNI NAČRT ZA NAŠE OBMOČJE - pripravil ga je zavod za gozdove
Preprečevalno krmljenje divjega prašiča je dovoljeno zgolj v loviščih, kjer povprečni letni odvzem divjega
prašiča v zadnjih treh letih dosega 5 ali več živali. Preprečevalno krmljenje je v ustreznih razmerah strnjenih
gozdov in primerne oddaljenosti od kmetijskih površin, namenjeno odvračanju tropov divjih prašičev od
kmetijskih kultur, pri čemer se priporoča tudi krmljenje z beljakovinsko hrano na osnovi žit (soja, rastlinske
beljakovine,…). Priporočeno obdobje izvajanja preprečevalnega krmljenja je od začetka junija do konca
oktobra, izjemoma za konkretna lovišča v primeru večletnega pojavljanja škod tudi prej. Podroben časovni
termin izvajanja preprečevalnega krmljenja z letnim načrtom lovišča opredeli upravljavec lovišča. Upravljavec
lovišča sme praviloma imeti le eno preprečevalno krmišče na začetnih 1000 ha gozdne površine, pri določanju
primernosti lokacij se upošteva tudi strnjenost gozdnega kompleksa (gozdne krajine). Preprečevalno krmišče
mora biti oddaljeno praviloma vsaj 500 m od zunanje meje gozdnega kompleksa z negozdno krajino. Lov na
teh krmiščih je prepovedan
SEREc vsaj preberi do konca načrt (ali vsaj poglavje), če že nekaj ven prepisuješ. Za privabljalna krmišča velja v našem LUO:
.Citat:
Krmišč a privabljalnega krmljenja divjih praši č ev so lahko praviloma locirana po eno na vsakih 300 ha gozdne površine. Lociranje privabljalnih krmišč za divje praši č e je dovoljeno samo v strnjenih zaokroženih gozdnih komp leksih, ve č jih od 200 ha...
Privabljal no krmiš č e mora biti oddaljeno praviloma vsaj 200 m od zunanje meje gozdnega kompleksa z negozdno krajino. Potreb no je zagotoviti, da so mesta privabljalnega krmljenja divjega praši č a zadosti oddaljena od krmiš č , kjer se izvaja prepre č evalno krmljenje. Med seboj morajo biti oddaljena v saj 300. m â??
Pa zakon bi lahko poznal da se ne smešiš in sprašuješ nekaj, kar je vsem znano:
Zajec, za svoj LUO si preberi kako je to urejeno v letnem (ali dolgoročnem) načrtu za LUO.Citat:
ZDLov
77. člen
Z globo od 420 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik:
...
21. ki odstreli parkljasto divjad v sezoni krmljenja v krogu s polmerom 200 m od krmišča, razen na privabljalnih krmiščih (20. točka prvega odstavka 44. člena);...
Jaz bi se pri tem vprašal, kaj zapoveduje zakonodaja in kaj si jagri sami zakomplicirajo preko svojih predstavnikov v OZUL-ih!
Ko bo to jasno, bo jasno kaj je obveza, kaj pa neumnost.:icon_twisted:
Še posebej, ker so vsa ta krmišča ena velika kozlarija!
Sršen, določila v posameznih načrtov za LUO so rezultat razmer in problematike, ki se v posameznih LUO pojavlja. Privabljalna krmišča niso kozlarija, marsikje se na njih opravi večina odstrela prašičev, ker je tudi najlažje in najbolj prav se da to na teh krmiščih narediti.
Je pa razlika med določili za privabljalna in preprečevalna krmišča.
Dokler se v njih pojavljajo določila, ki omogočajo inšpektorjem nepotrebno kaznovanje v to kar še dvomim. Je pa seveda to pravo mesto za dobro načrtovanje, a kot vedno morajo biti za to zraven pravi ljudje.
Seveda je tam lažje opraviti odstrel.
Počasi pa bomo krmišča začeli opuščati. Zlepa ali zgrda. Vedno bolj se izkazuje da so bolj škodljiva kot ne. Bo pa seveda odpor lovcev velik.
Malo lahko pojasniš tole:
Ne bom rekel da niso lahko dodaten prispevek k prekomerni ponudbi hrane v gozdu, sploh če je na tem področju anarhija. Ampak ob upoštevnaju določil, ki so v načrtu, to nebi smelo biti problem. Le izvajati je potrebno to tako, kar je zapisano.
Sršen ,si proti pogonom, krmišča bi ukinil... Kako bi ti jagal prašiče ?
Detel, delno ti je Mugo odgovoril z zadnjim stavkom.
O vplivih krmljenja in posledičnih načinih lova pa se ne želim odločati na pamet. Žal pa lovci nismo sposobni voditi resničnih evidenc in se držati dogovorjenih načinov sploh okoli krmljenja, zato dvomim, da bo ustrezni napotek prišel iz naših vrst. Ugibamo pa že desetletja in rezultati so vidni, kakršni že so.
Jao Sršen! V kateri politični stranki pa si ti, da znaš tako dobro politično bluziti? Odgovori na preprosto vprašanje , ki ti ga je zastavil Detel. Preprosto, brez nekih ovinkarjenj...
No, če rabiš še bolj preprosto, pa naj bo:
Ne vem, kaj bo prava pot.
Dovolj preprosto?
Nisem tako pameten kot nekateri, ki imajo kar takoj odgovor na vse. Ko jih povprašam zakaj so tako prepričani v to, pa utihnejo ali naložijo klobase.
Vem pa, da krmljenje, kakor se marsikje izvaja ni v redu, kot ni v redu kupovanje prašičev iz obor in spuščanje v naravo, kot ni v redu, da je svinja ves čas sveta krava, da ni v redu da se na pogonih žge po vsem kar prileti mimo, da ni v redu, da povečana populacija prašičev ogroža druge vrste, pa še kaj.
Ko bi to klapalo kot bi moralo, bi tudi lažje našli odgovor kako in kaj s prašiči.
Tako pa je jasno le eno, da bo s to expanzijsko vrsto še veliko težav.
Narava niso domine!
Z zanimanjem spremljam to temo. Prav imate vsi. Pač vsak po svoje, ker je težava drugje. Lovci že kar nekaj desetletij smatrajo lovišče kot "svojo farmo" na kateri mora biti vse pod nadzorom in kar se le da, je potrebno tudi ekonomsko vrednotiti in temu cilju potem prilagajati vse ukrepe in doktrine delovanja. Pa bi se tudi to še nekako dalo razumeti, če bi se pri tem "natančnem načrtovanju" ekonomskih učinkov pričakovanih iz "lovišča", primerno upoštevale tudi velike spremembe v loviščih na katere pa imajo lovci mali ali skoraj nikakršen vpliv.
Letošnja zima s tem hudo nesrečnim žledom seveda ni prva taka, ki je prizadela deželo. Mogoče je le malo hujša kot pretkle. Skoraj vsako leto imamo poplave, ki puščajo prav katastrofalne posledice na poplavljneih območjih. In vedno bolj pogosto naš naravni prostor pestijo tudi hude ter dolgotrajne suše. Da o obdobjih občasnih nenormalno milih zimah, ki jih potem nenadno prekinjajo zime z zelo nizkimi temperaturami ter ogromno snega, niti tokrat nič ne pišem. Potem k vsemu temu prištejmo še posledice kmetovanja in drugih velikih posegov v prostor in k vsemu temu kar sem zgoraj navedel, pa skoraj zagotovo še kaj, bi se moralo jasno odraziti tudi v lovskih načrtih "gospodarjenja?" z divjadjo. Če bi to na tak način obravnavali in v svojih planskih dokumentih tudi upoštevali, bi takoj odpadle razprave o smotrnosti krmljenja in kdaj je potrebno krmiti ter predvsem s čim in kdaj bi se moralo krmljenje posameznih živalskih vrst popolnoma prepovedati.
Podobno je na področju ponovne naselitve določenih živalskih vrst kot tudi na neprestanih prizadevanjih krepitve številčnosti posameznih živalskih vrst ( zajec, fazan, jerebica, prepelica in druge ). Verjetno si bomo enotni vsaj v tem da zajca, fazana, jerebice, prepelice, veverice in drugih vst ni razredčila aii skoraj popolnoma iztrebila lovska puška. Če ne puška, kaj torej? Ko si boste vprašanje začeli zastavljati tako, pa boste že veliko bliže odgovorom, ki se nam ( vam ) vsem neprestano zastavljajo in seveda tudi bliže pravim rešitvam ter ukrepom.
Dragi kolegi, da končam. Če že lovišče smatrate kot svojo "farmo", potem vsaj s to farmo ravnajte kot vsak dober farmar, ki prav dobro ve kako mora kdaj ravnati, da je v celoti ali v bistvenih delih ne uniči. Vaša farma je vsak dan manjša in vse živalske vrste v njej nimajo več pogojev za življenje. Nimate ravno velike izbire. Ali se boste odločili in se počasi odrekli določenim živalskim vrstam v korist tistih bolj prilagodljivih in trdoživih ali pa se boste morali odločiti za bolj odločen, dolgotrajen ter zelo nepredvidljiv boj za ohranitev naravnega prostora v katerem bo mogoče ohraniti vse avtohtone živalske vrste. Odgovor na vaše dileme vam ponuja prav divji prašič. Prisluhnite mu!
Glede na razvoj dogodkov zna afriška prašičja kuga rešiti vse naše težave s prašiči.
Vsekakor je zgornja kruta Srakina ugotovitev na mestu, odločitev za tako pot pa pomeni, da moramo lovci poiskati zavezništva z ostalimi naravovarstvenimi organizacijami, za skupen nastop v bitki (malo patetično) za ohranitev naravnega prostora za ljudi in avtohtone živalske vrste.
Sedanji vzvišen odnos LZS do ostalih naravovarstvenih skupin žal kaže nasprotno.
Kar se pa tiče uspešnosti prašičev, kolikor spremljam reševanje problemov z njimi v drugih državah in kontinentih, za zdaj zmagujejo prašiči.:snorting:
Super Sršen. Tole je bil pa dober odgovor in s teboj se v veliki večini strinjam!
Sraka je pisal o manjši številčnosti zajca, fazana,... V naši LD nimam prepelice, jerebice, imamo pa zajce, tudi fazane. KO sem začenjal lovsko pot smo v naši LD uplenili okoli 100 zajcev in okoli 40 fazanov na leto. Odstrel zajca se je v dveh letih zmanjšal za 80%! S fazanom pa je šlo tako dol, da smo ga pred 17 leti "zaščitili" in ga ne streljamo več, ker je stalež tako majhen, da je fazan v lovišču samo še za okras.
Glede na to, da z odstrelom nismo nikoli preveč posegli v stalež divjadi, saj smo plane zajcev in fazanov v "zlatih" letih lova na ti dve vrsti brez težav dosegali, je res vprašanje kaj je bil vzrok za tako nenaden in rapiden upad teh dveh vrst. Predvsem lahko (vsaj pri nas)ugotovimo, da se je sprememba načina kmetovanja in s tem sprememba življenjskega okolja za zajca in fazana drastično spremenili. Seveda posledično se je to izrazilo tudi na staležu.
Zajec se postopoma popravlja, čeprav smo še vedno krepko daleč od tistih številk izpred 20 let. Fazan pa bo izgleda ostal večno "zaščiten" saj se njihovo število ne more popraviti, kljub nekaterim ukrepom, ki smo jih lovci sprejeli (krmišče,remize,...).
Pri prašičih pa nekako gre takole... "Easy come, easy go". Dve leti boljša letina obroda želoda in žira ter kostanja, stalež se hitro poveča, drugo leto pa malo bolj sprostiš "roke" jagrom, popadajo svinje (tudi za 200% čez plan) in je zadeva skoraj rešena. Se strinjam, pretirana številčnost divjih prašičev ni v redu (posledice poznamo). A če so krmišča pravilno narejena, in locirana ter tudi pravilno (raznolika hrana) založena se da marsikatero škodo preprečiti. Seveda tu zraven sodijo tudi pravilni ukrepi pri zaščiti koruz in pšenice (elekt. pastirji). Vse se da, če se hoče, samo treba se je angažirat pa voljo imet...
Kaj je vzrok za hitro menjavo vaših stališč?
Lovci smo med mlinskimi kamni. Na eni strani foteljski strokovnjaki, dobro podkovani z teorijo in malo prakse. Na drugi strani vse bolj urbano okolje, ki ima lastnika in želi soupravljati. Potem še država, ki je prevečkrat gluha in se drži le zapisanih pravil. Pa za vsako napako izreka globe.
Ko bodo z divjadjo gospodarili lastniki zemljišč se bo takoj vedelo kaj je prioriteta. Po zakonu ali ne. Takrat bomo tudi mi ščitili velike zveri v drugih državah. Pri nas jih ne bo več.
Enostavno nimamo cilja. Vsak od naštetih ga pa išče drugje.
Ker vem, da boste oporekali samo en primer: isti, ki ščiti medveda in volka na njihovem področju pospešuje rejo drobnice. Potem pa beremo, da 5 lastnikov dobi 90% plačanih škod.
Lovci smo pa dežurni krivci za vse. Kakšna je naša prepoznavnost v javnosti sem sinoči videl po TV. Na pustnem karnevali se v lovski obleki z flašo v roki opoteka in valja po tleh pustna šema.
Ja o temle se da debatirat
Preden me pribijete na kol , naj kar takoj povem da nimam nič proti krmljenju prašičev oz. proti krmiščem. imam pa ogromno pomislekov, ki so utemeljeni z argumenti
- privabljalna krmišča - velika večina lovcev si omenjena krmišča predstavlja ( in tako tudi dela ),da se krmi zato, da privabi pujse iz sosednje LD ali sosednjega krmišča ( tam krmi lovec s katerim je skregan ) Torej v eni roki vedro , v drugi puška - po možnosti z nočno optiko
-pet LD , ki gospodari na cca 25.000 ha lovne površine letno odstreli 300 kom divjih prašičev in glede na odstrel pokrmi uradno 30 ton , neuradno pa 100 ton koruze.Pračiči se množijo kot hrčki, škode presegajo letni prihodek od vse divjadi- LD pa še vedno ščiti oz prepoveduje lov na svinje 2+ Ali take družine res dobro gospodarijo z divjadjo in okoljem? Samo , da se spomnimo - za 100 ton koruze potrebujemo 10 ha njivskih površin ali drugače povedano - s tolikšno količino zredimo 30 ton domačih prašičev. Če drugega ne, so meni taka dejanja nehigijenična
-od kod lovcem pravica , da delamo take neumnosti ? Ali to izvira iz neznanja , morda samopašništva določeni elit , ki si lahko vse dovolijo , ali je vzrok iskati v slovenski "fovšiji"? Ne zagovarjam vseh letnih načrtov ,ki jih izdeluje ZGS- pa vendarle hvala bogu , da je tako , saj lovci s svojo požrtnostjo , neznanjem in neobjektivnim pogledom na stalež divjadi tega enostavno nismo sposobni .
-dragi lovci - za previsok stalež divjih prašičev smo krivi izključno lovci zaradi prekomernega krmljenja, nepravilnega oz. nezadostnega odstrela, ki izvira iz nepoznavanja biologije omenjene divjadi.
In še nekaj za na konec- v primeru , da bo prišlo do sprememb v slovenskem lovstvu ( pobudniki so lastniki zemljišč ) bo prvi in glavni kamen spotike divji prašič in škode ki jih povzroča . Zato je čas , da se glede " gojitve " divjega prašiča streznimo in postavimo stvari na prava mesta
Zdaj pa grem po neprebojni jopič, ker pričakujem da bom postavljen pred strelski vod.
Cviček, zarad mene neprobojca kar snemi. Ti dam v vsem prav. Sploh v tem, da smo za številčnost divjih prašičev odgovorni in krivi le lovci sami.
S krmljenjem povečujemo številčnost prašičev. O tem ni dvoma.
Krmljenje je za mene edino smiselno za namen odstrela. To pomeni max 2-3 kg koruze dnevno, ko primejo pa čakat in ustrelit.
Preprečevalno krmljenje pa po moje nima učinkov na škode, ima pa na povečanje šetvilčnosti, zato bi ga jaz kar lepo ukinil.
Mugo, tako hudo pa spet ni! Da bi se lahko odstrelilo več svinj 2+ ne rečem, da ne. Ampak ne počet masakriranja, kot so to počeli eni v prejšnjem lovnem letu. Dobro, treba je zmanjšat stalež prašiča, ok, vsem jasno. Ampak rušit vse kar je večje od 80 kg pa res ni treba.
Na to, koliko bodo drevesa (hrast, kostanj, bukev,...) imeli letno dobro letino svojih plodov, pa res nismo krivi jagri, a se vam ne zdi? Ne rečem, da ima svinja zaradi obiskov krmišč 2 mladiča več kot pa če nebi obiskovala krmišč. A pa sta ta dva prašiča zdej problem? Mislim, da tako hudo pa spet ni. Kar poglejte kako je bilo zadnjo sezono na lovih. Lovske družine, ki so letno streljale 300 prašičev niso prišle niti približno blizu tem številkam (ne velja to za vse LD, za večino pa). LD katere so na posamezen lov prej uplenile 20-30 prašičev, so letos težko sploh prilezle do 10 kosov.
Že zaradi tega, mislim, da stanje ni tako kritično. Je pa res, da se bodo kmetovalci vedno pritoževali. Po njihovo bi bilo treba itak vse postrelit, ker vse dela škodo na njivah, travnikih in gozdovih. Če drugega ne jim bo na koncu šlo v nos še to, da kune preveč pokraspajo lubje dreves :icon_confused:
Leupold, nič nisem napisal da je treba vse postrelit ali da je potrebno vse svinje postrelit. Pisal sem o krmljenju. Vse ti je natančno razložil že Cviček o tonah horuze, ki je v gozd privlečemo lovci.
Bom jaz dodal par bioloških dejstev o prašičih. Ugotavljajo, da v zadnjih časih polegajo tudi ozimke, ki spolno dozorijo še preden dopolnijo leto starosti. Meja za spolno zrelost je nekje 30kg. Kar jih je takšnih ali večjih se bodo parile. S celoletnim krmljenjem vplivamo ravno na to, da imajo prašiči celo leto na voljo veliko močno kalorične hrane, tako lahko hitro rastejo. Ne moreš tega primerjati z obrodom gozdnega drevja, ki se ne zgodi vsako leto, pa še njegov učinek traja največ pol leta.
Tole sem že enkrat napisal pa bom ponovil: "2+ svinje k prirastku prispevajo znatno manj kot 50%. Večino prirastka prinese rodnost lanščakinj in ozimk. Ozimka s težo nad 30kg je že rodna, 85 % ozimk se jih tako že pari in nosijo povprečno 5,6 zarodkov. Odrasle svinje kotijo 6-8 mladičev, vendar je odraslih svinj v populaciji občutno manj kot rodnih lanščakinj in ozimk. Marsikje odrasle svinje šparajo prav z namenom, da bo drugo leto prirastek. Pa je njihov pomen precej večji v vlogi izkušenih vodnic tropov."
Se strinjam z Mugom in Cvičkom.
Ponekod nimate prašičev ali zelo malo in si jih želite imeti več. Vas popolnoma razumem. Tam kjer jih je preveč pa je prav, da se stalež zniža, zaradi škod, bolezni, itd. Ni nujno, da jih pade 300 letno, zakaj pa......
Res je, polegajo tudi ozimke. Pa tudi lanščakinje! Mene žal ne boš prepričal, da vse (ali pa večina) ozimke poležejo 5-6 mladičev! Lahko bi o teh številkah polemizirala v neskončnost. Ampak moje izkušnje pravijo, da ozimka če poleže 4 mladiče je že veliko. Še enkrat ponavljam, govorim za večino ozimk, ne me zdej za posamezne primere, ko pa ozimka mogoče res poleže 5 al pa 6 mladičev za jezik držat. VSE ozimke, katere sem imel možnost videt (in se z njimi ukvarjat) do zdaj niso imele več kot 4 mladiče, najpogosteje so imele 2-3, le dve sem do zdej zasledil, da sta imeli vsaka 4 mladiče. Odrasle svinje pa 8 ali več mladičev. Lanščakinje pa so imele povprečno 5-6 mladičev (in še to 2 leti nazaj, ko je bil zelo lep obrod v gozdu). Pa so vse zelo redno obiskovale krmišča založena s koruzo. Npr.: Lansko leto sta imeli dve lanščakinji vsaka po 4 mladiče in nič več. Ena ozimka je imela samo 2 mladiča,...
Koruza na krmiščih kot sem napisal, vpliva, da ima posamezna svinja (odrasla, ozimka ali lanščakinja) kakšnega mladiča več, ne pa da bi zaradi tega imela (samo zaradi koruze) kar enkrat večjo rodnost mladičev, toliko koruza sigurno ne vpliva.
Če pa je problem glede ozimk tako hud in če so preveč rodne, saj jih lahko streljamo a ne? Pa lanščakinje tud. Problem največkrat nastane, ko pade tista prava vodnica, ki s svojimi izkušnjami pravilno vodi svoj trop.
Ja Leupold. Mi bi še kar zmanjševali številčnost kot v časih Marije Terezije. Nič ne pomaga če pišemo, da je treba število mladih znižat. Ko pride vlak takoj po lokomotivi. Čeprav vemo, da bodo preživeli mladi kasneje povzročali največ škod.
Kdor pa dela pravilno in na privabljalnem krmišču pleni ozimce in lanščake, tega je pa treba onemogočit. Preveč postreli pa zimskih skupnih jag ne bo.
Pa ne mi zdaj, da se ne da. Z tehniko s katero razpolagamo. Od dobrih daljnogledov, kamer, IR naprav in splošno uporabljenih baterij. Ampak za tiste zagovornike streljaštva je vse to premalo. Hočejo siguren uspeh v pol ure čakanja. Pa večji je, bolj je ponosen. Da za pijačo pa ga somišljeniki po rami trepljajo. In se nadaljuje.
Privabljalno krmljenje prašičev je eno, odvračalno krmljenje (npr. medveda) in zimsko krmljenja jelenjadi pa nekaj povsem drugega. Pri slednjih študije kažejo, da je več negativnih kot pozitivnih učinkov!
Ja tudi v zobe se lahko pogleda. Saj so na tleh. Zarodki se pa preštejejo.
Ojoj najprej berem kako stalež d. zajca iz neznanih razlogov v dveh letih močno upade tudi za 80% nato pa berem kako 2-3 kg koruze povzročijo takšen razplod d. prašiča!
Fantje, kakšen vpliv bi moral imet teh 2-3 kg koruze na trop 8-10 prašičev?? Po vrhu vsega pa ta koruza tam leži več dni ker so prašiči na naravni hrani globoko v gozdu!
Bodimo resni! Tako kot lovec ni imel vpliva pri zmanjšanju staleža d. zajca ga sedaj nima pri povečanju d. prašiča.
Aja zakaj pa ne krivite naših dedkov za tako veliko številčnost male divjadi iz pred mnogo let??
Zato ker morda niso krmili??? Pa še kako so, saj je bilo celo lovišče ena sama bogata krmna njiva!!
Dejmo se tukaj malo umirit in raje primimo za puško in opravimo našo poslanstvo tam kjer je to potrebno!! Prašiči so prišli in bodo odšli prav tako kot zajci!
Daj se ti raje melo umiri ker je iz tvojega pisanja jasno, da ti stvari niso čisto jasne in si jih razlagaš po svoje. Spremembe v krajini odločilno vplivajo na veliko vrst živali, na vsako vrsto pa še drugi dejavniki. Pa ne razpravljamo tu o zajcu in fazanu. Krmljenje prašičev- kot si rekel 2-3kg koruze na dan ne vpliva samo po sebi, če pa je to 2-3kg na 30 krmiščh v lovišču na dan si pa izračunaj. Kaj šele če vzameš realne količine, ki ponavadi niso 2-3kg ampak precej več. V obdboju ko je naravna hrana na razpolago v veliki količini tudi krmljenje nima veze, ampak rast populacije omejujejo ozka grla, obdobja ko je naravne hrane malo. To pa izničimo z nepravilnim, se pravi preobilnim krmljenjem.
Zavod za gozdove je napisal pravila za posamezna območja, koliko krmišč ima lahko vsaka LD, poznamo pa ukrepe za črna krmišča in koliko se po strukturi odstreli (kolik je odvzem) divjih prešičev po strukturi z odstopanji. Mislim, da je večji problem odstrel vodnice, ker se potem trop razbije in dela škode na kmetijskih površinah.
Aha, no lepo Alojz1, a si to povedal iz svojih izkušenj? Če ti tako to preveriš v redu, jaz ne.
Mugo... na 30 krmiščih? Ja hudiča, kaj ti pa je... Misliš, da prašiči v eni noči obiščejo 30 krmišč in na vsakem pojejo 2-3 kg koruze??? A misliš,da so krmišča en od drugega oddaljena 100 metrov? biggrin
Še tole... koliko pa je zate Mugo preobilno krmljenje?
Pa še nekaj... vidim,da enim ni po volji mnenje drugih sodelujočih v tej debati. Spoštujmo mnenje drugega,ok, in ne bodimo žaljivi, v redu?
Leupold, sedajle si me pa presenetil. Če ti šteješ mladiče v tropu je imel Mugo prav. Jaz sem mislil, da šteješ zarodke, ko je lanščakinja ali ozimka uplenjena. In če misliš, da tega ni se krepko motiš. Jaz sem zarodke še v formaldehid dajal za pouk biologije. Pa so bile svinke legalno uplenjene.
Imele pa so od 2 - 4
Zakonske omejitve, da se ozimk in lanščakinj ne strelja NI! Velikokrat pade taka, ki je že breja, pa se velikokrat zamolči. Seveda pa ni prav, da se to dopušča.
Po moje bi se moralo za lanščakinje uvesti ista doba kot za svinje 2+.
Marsikje je tudi na 100 m krmišče.
V enem tednu se nabere že 20 kg koruze, pa računaj koliko se zaredijo samo zaradi koruze.:bum:
Tista od odvračalnih krmišč je pa bosa. To je isto kot, da bi imel na izbiro frišn kruh ali pa en teden starega. Normalno da gre prašič na mlečno koruzo-tudi jaz bi šel. :grrr
Lp
Kar se tiče futranja lahko govorimo o tonah na posamezno LD. Prašiči lahko obiskujejo več LD, zlasti po mejah so ponavadi krmišča bolj na gosto. Ozimko uplenimo jeseni, pozimi, spomladi... tokrat je lahko tudi breja. Bolj me moti, da se vodeča upleni poleti in ostanejo prašiči brez matere. Lovno dobo za svinjo bi pomaknil na jesenski čas.