View Full Version : ©e en jedrski reaktor v Sloveniji?
©e en jedrski reaktor v Sloveniji?
Naravovarstveniki nasprotujejo gradnji
Slovenija,
Ljubljana - MMC RTV SLO
Slovenija utegne dobiti ¹e en jedrski reaktor, vendar le èe ne bo zmogla zagotoviti dovolj elektriène energije z drugimi viri.
Vlada je namreè gradnjo drugega bloka kr¹ke jedrske elektrarne uvrstila med razvojne projekte do leta 2023, èe se bo izkazalo, da vse veèjih potreb po elektrini energiji ne bo mogoèe pokriti z drugimi viri energije, predvsem obnovljivimi.
Vizjak: Jedrska energija zelo resna mo¾nost
Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak ob tem pravi, da je jedrska mo¾nost zelo resna in nanjo Slovenija raèuna. Seveda pa bo treba zagotoviti odlagali¹èe radioaktivnih odpadkov. Projekt drugega jedrskega bloka podpirajo predvsem energetski krogi in jedrska stroka.
Direktor Gen Plina Martin Nov¹ak je dejal, da so njihove izku¹nje z uporabo jedrske energije zelo dobre, zato resno preuèujejo podobne gradnje po Evropi in se uèijo, kako se pripravljajo taki projekti. Zagovorniki nove jedrske elektrarne opozarjajo, da so izpusti toplogrednih plinov zanemarljivi in da je Slovenija odvisna od uvoza elektriène energije.
Nov jedrski blok ob starem
Nov jedrski blok bi postavili poleg starega. Stal naj bi najmanj 2 milijardi evrov, financiral pa bi ga lastnik slovenskega dela obstojeèe nuklearke podjetje Gen energija. Elektriko bi zaèel proizvajati leta 2017 po konkurenèni ceni med 35 do 40 evri za megavatno uro.
Nasprotovanje nevladnih organizacij
Vendar pa jedrskemu bloku nasprotuje del nevladnih okoljskih aktivistov, ki opozarjajo, da je jedrska energija konkurenèna le na videz, saj v njeno ceno niso v¹teti vsi zunanji stro¹ki, kot je tveganje zaradi jedrske nesreè. ©tevilne banke si ne upajo veè financirati jedrskih elektrarn, ker so ekonomsko riziène nalo¾be.
Tudi potresna ogro¾enost Kr¹kega in nere¹eno vpra¹anje visokoradioaktivnih odpadkov ne govorita v prid novi nuklearki, ¹e opozarjajo nevladne organizacije, ki vidijo re¹itev v obnovljivih virih in uèinkovitej¹i rabi energije.
Kaj menite bolje vetrnice, jedrske elektrarne ali ¾ivljenje ob sveèah v jamah, z lovskega stali¹èa seveda!
majamagajne@hotmail.com
13-01-08, 12:53
v jamah seveda je bolj po lovsko:icon_lol:
Kaj menite bolje vetrnice, jedrske elektrarne ali ¾ivljenje ob sveèah v jamah, z lovskega stali¹èa seveda!
Menim da je bolje vetrne, hidro in plimne elektrarne in predvsem uvajanje novih varènih elektriènih aparatov, gradnja energetsko samozadostnih objektov, ter zmanj¹evanje nepotrebnih razko¹ij, ki temelje na porabi energije.
To je alternativa in je ni postavljati ob bok nevarnim in neekonomiènim jedrskim elektrarnam.
Sam nisem proti vetrnim elektrarnam, kot so nekateri na sosednji strani Sne¾nika. In bi jih takoj zaèel postavljati. Vendar je potrebno upo¹tevati ¹tevilke. Vetrnica z premerom 60m in skupne vi¹ine 100 metrov ima nazivno moè 4MW, sedanji blok jedrske elektrarne pa 670MW. Kar pomeni, da bi morali namesto novega bloka postaviti okoli 200 vetrnic da bi imeli isto moè.
Sedaj pa se mi poraja vpra¹anje zaradi katere sem zaèel to temo. Ali 170 vetrnih elektrarn, ki bodo stale nikjer drugje kot v na¹ih lovi¹èih ali pa dodatnem blok v Kr¹kem, z vsemi posledicami sevanja in skladi¹èenja radioaktivnih odpadkov.
©e nekaj podatkov o sevanju: -letna doza iz naravnega okolja v sloveniji je 2,5 do 2,8 mSv (svetovno povpreèje je 2,4 mSv), od tega;
20% iz tal, 54% radon, 13% iz vesolja, 13% hrana in pijaèa
-letna doza iz umetnih virov (medicina, industrija) je 0,4 do 1,5 mSv
-letni prispevek iz NE Kr¹ko je okoli 0,001 mSv
-v Sloveniji je doza èernobilske nesreèe pribli¾no 0,72 mSv
celotna doza dosedanjih jedrskih poskusov (1950-1970) je 7,2 mSv
-polet iz Evrope v ZDA prispeva okoli 0,05 mSv (toliko kot nuklearna kr¹ko v 50 letih!!!!!!)
-smrtna doza v kratkem èasu pa je 3000 mSv
enota za dozo je sievert (Sv). 1 Sv = 1000 mSv
vir: Mala enciklopedija jedrske energije, In¹titut Jo¾ef ©tefan, Ljubljana 2005
Do sedaj sem v ¾ivo videl le dve vetrni elektrarni. Najprej je bila ena, lani pa se ji je v neposredni bli¾ini pridru¾ila ¹e druga. Èe bi bile tiste, ki bi jih postavili pri nas podobne tem, menim, da ne bi predstavljale veèjega posega v naravo. Enostaven stolp s "propelerjem" na vrhu in ozka potka do njega.
Stoji pa to meni znano frèefalo v Italiji, v San Valentinu a'la Muta, malo pred prelazom Resia v Avstrijo. Blizu tromeje AU - IT - CH.
Fotka je slaba, ker je le izrez veèje slike, a neko predstavo je moè dobiti.
Zagovorniki novih jederskih elektrarn pravijo da so le te zelo varne in èiste. Ne vem, nisem strokovnjak za to podroèje. Vsekakor sem tudi za razumno izkori¹èanje alternativnih virov (sonce, veter, vodni tok). Nisem za veternice na Volovji rebri in ne za nova akumulacijska jezera na Savi...
V Evropi naj bi bil sicer trend poveèevanja ¹tevila jederskih elektrarn.
Janez
Jaz sem vsekakor za jedrsko elektrarno. Je najmanj moteèa za okolje, razen seveda, èe se ne zgodi kaj takega kot pa v èrnobilu....
Sem nasprotnik gradnje veternih elektrarn, ker kazijo izgled kulturne krajine. Pravtako nasprotujem gradnji hidroelektrarn, ker onemogoèajo selitvene poti ribjim vrstam. Podpiram pa gradnjo novega bloka jedrske elektrarne, ker ima minimalen vpliv na okolje, daje ogromno elektriène energije-1/3 Slovenske proizvodnje, tak¹na elektrika je najcenej¹a, elektrika pa je vse dra¾ja, zato bi vi¹ek lahko prodali. Jedrska elektrarna v Kr¹kem je drugaèe zgrajena kot tista, ki je bila v Èernobilu. Pa ¹e tam nebi pri¹lo do nesreèe, èe se deèki nebi zaje..vali zadnjo noè pred nameravano ustavitvijo.
Tudi sam bi verjetno bil nekoliko bolj za jedrsko energijo. Vetrne elketrarne so dober vir energije, èe ne bi preveè posegale v izgled okolice in pa nekoliko tudi na ptice, hidroelektrarne so ¾e èisto spremenile naravne tokove rek in uravnavajo njihove poti, termoelektrarne so prevelike onesna¾evalke okolja,... Jedrske nesreèe v elektrarna pa so zeloooo redke. Sicer je res, da bi moral poznati veè dejstev, ampak zaenkrat na podlagi tega kar vem je to moje mi¹ljenje.
Ogromno veternih elektrarn je na otoku Pagu na Hrva¹kem. Vidijo se ¾e z Velebita in po celotni jadranski magistrali ob Pagu.
Sem pa za to kar sem videl zadnjiè po TV, da se vedno bolj uveljavlja. In sicer sonène kolekotrje. ®e na streho hi¹e jih lahko postavimo kar nekaj. Èe pa jih postavimo ¹e na kak vrt pa lahko z elektriko oskrbimo sebe in pa ¹e kak¹no gospodinjstvo zraven. So pokazali, da je v Nemèiji ¾e kar nekaj takih mini privat sonènih elektrarn. To je tudi brezplaèen vir energije, ki tudi ne posega preveè v okolje, razen s svojim izgledom.
lp
Kolektorji so za enkrat ¹e izredno dragi. Ljudje se bojijo Èernobila, ne vejo pa koliko jedrskih eksplozij so v jedrskih poskusih izvedle ZDA in Rusija. Èernobil je samo pesek v oèi.
Res je, da so kolektorji dragi. Glede na vse druge prednosti za okolje pa bi bilo dobro, èe bi jih dr¾ava subvencionirala. Namesto graditve razno raznih elektrarn bi lahko subvencionirali sonène kolekotrje.
lp
janez valentic
14-01-08, 13:07
Jaz sem za jedrsko elektrarano, ker je najmanj boleèa za naravno okolico. Problem je s èlove¹ko okolico,ki je lahko tudi panièna.
Drug razlog za kaj sem za jedrsko elektrarno je ta , da imamo na slovenskem ogromno jedrskih strokovnjakov in izku¹enj, tako da bi bilo negospodarno taka znanja zavreèi.
Na vpra¹nje ali pa sem tudi za pridobivanje strate¹ke jedrske oboro¾itve, bi pa te¾je odgovoril, kljub dejstvu da na Balkanu nikoli ni odveè velika gorjaèa.
Èe bi mi bila dana izbira bi raje izbral veterno, sonèno in kak¹no drugo "zeleno" energijo, ampak....
Imel sem sreèo in sem obiskal NUK (nuklearna elektrarna kr¹ko), ker je imel en sovojak daljnega leta 95 tam zaposlene star¹e pa so nam z vojsko oganizirali ogled ( enota RKBO ). Kaj na j reèem, izgledalo je vse po¹timano, notri en kup varnostnikov ki so bolj podobni kavbojem (revolverji za pasom). Vtis je bil pozitiven.
Èe bi se sedaj odloèali za 2. blok v Kr¹kem bi bil za.
Ze z enim blokom imamo vso "svinjarijo" tam, in z drugim blokom bi jo imeli samo malo veè:icon_mad:
Na Maðarskem sem videl veterne elektrarne. Saj ko vidi¹ eno se ti zdi super, ampak za proizvodnjo potrebuje¹ prava polja teh veternic, to pa spremeni izgled pokrajne, in najbr¾ tudi vpliva na ¾ivalski svet tam okoli.
Krpan,zanimiva tema.Jaz sem raje za ¹e eno jedrsko elektrarno kot pa da onesna¾imo krajino z vetrnimi elektrarnami.Pa ne,da ta energija ne bi bila okolju prijazna ,ampak je zelo velik poseg v prostor na veliki povr¹ini.Sem za to,da se izkoristi ¹e druge mo¾nosti.Od bolj¹e izkori¹èenosti rek,name¹èanje sonènih celic(fotovoltaika),izkori¹èanje biomase za proizvodnjo bioplina(mimogrede,avstrijci so na tem podroèju daleè naprej),pa tudi bolj¹o izkori¹èenost na¹ih gozdov.Ne nazadnje pa,kot ste ¾e omenjali v debati,izdelava varènih aparatov,zamenjavo ¾arnic z sijalkami,zmanj¹ati porabo el.energije z ozave¹èanjem in z gradnjo raznih objektov,ki ne bi bili tako razko¹no razsvetljeni, predvsem pa ne takrat,ko so prazni.
Jedrska elektrarna pa kot si ¾e sam povzel po raziskavi in¹tituta,niti zdaleè ni tako obremenjajoèa za okolje kot trdijo nekateri, nasproti uèinkovitosti proizvodnje el.nergije.Za nabavo opreme za npr.izdelavo sonène elektrarne pa bi lahko dr¾ava vsaj zmanj¹ala davek.Komaj v zadnjem èasu sem zasledil,da se na nivoju EU pogovarjajo o tem.
Sem za pridobivanje jedrske energije kot tudi za vetrne elektrarne. Ravno tako kot imamo dobre strokovnjake na jedrskem podroèju, je ¹koda zavreèi znanje pri investicijah v alternativne vire pridobivanja energije. Problem je v nesposobnosti konsenza med stroko in naravovarstveniki, ker so vsi trdno vsidrani na svojih stali¹èih, ne da bi eni upo¹tevali druge. Prvi bi postavili jedrske, vetrne in druge elektrarne povsod in za vsako ceno, naravovarstveniki pa nikjer in pod nobenim pogojem. Volovja rebra je tipièen primer tovrstne neposlu¹nosti in poskus brutalnega vdora v naravno okolje. Torej vetrnice DA, vendar tja kamor pa¹ejo, to je v ¾e degradirano okolje, kjer ne bodo imele ¹kodnih posledic!
®ivjo za moje pojme je najbolj¹a sonèna elektrarna najmanj onesna¾uje in najmanj spremeni pokrajino saj je name¹èena na strehah hi¹ in drugih poslopji
imamo jo tudi doma in skoraj zado¹èa za na¹e potrebe ki niso majhne je pa investicija nekoliko draga
lp
Nekje na zaèetku sem prebral en izraèun, ki nikakor ne dr¾i vode. Za en sedanji blok bi potrebovali 200 vetrnic. Dejnasko niti v sanjah ne bi bilo 200 dovolj, ker vetrnice ne dajejo od sebe skoraj nikoli svoje nazivne moèi, ampak kveèemu v povpreèju 1/3 tega. Torej bi rabili 600 vetrnic za nadomestitev enega bloka iz NEK.
Zaradi tega sem vsekakor za ¹e en blok Kr¹kega, seveda ob predpostavki, da gre 100% elektrike v Sloveniji in ne 50% kot sedaj, da se s tem zapre katera od termoelektrarn in da se zaèno zbirat sredstva za sanacijo objekta po zaprtju takoj ¾e ob zagonu objekta.
Sem pa enako moèno tudi za èim veè alternativnih virov energije, od vetrnic (v pravi meri), sonènih kolektorjev, lesne biomase, izkori¹èanja bioplinov vseh vrst za proizvodnjo elektrike, itd. ter mnogokrat pozabljene geotermalne energije.
Dejnasko je globalno segrevanje tukaj in posledice so vidne na vsakem koraku na¹ega planeta. Su¹e v Avstraliji, poplave na Kitajskem in v Indiji, Orkani v Nemèiji, da Karibov ne omenjamo, dviganje morja in tako naprej.
Fosilna goriva je treba zaèeti opu¹èati èim prej.
Kar se tièe veternih elektrarn sem sam proti! Iz veè razlogov;nekdo je ¾e napisal,da proizvedejo dejansko 1/3 moèi ki jo "obljubljajo",drugi razlog pa je okoljski vidik! Sem bil na otoku Samos,kjer zaradi me¹anja morskih tokov zelo piha in tako tam proizvajajo elektrièno energijo izkljuèno z veternimi elektrarnami! In verjemite mi; pogled na okoli 3 km dolgo in 1 km ¹iroko polje teh propelerjev prav zares ni niè kaj prijeten! Je pa tam okoli (baje odkar so jih postavili) ¹lo k vragu vse ¾ivo,dejansko te¾ko vidi¹ "fri¹no" drevo,trave ni,ptic ni,kakih drugih ¾ivalskih vrst pa tudi ne,torej - opustu¹enje,ki pa se konèa takoj 200 metrov po zadnjem "vrtiljaku"!
Raj¹i naj pogruntajo kaj bolj pametnega!!! Problem samih JE pa je v JE odpadkih,te bi morali nekako ponucat,ne pa da se jih odlaga v podemne bunkerje!!!
lp
In kako jih bo¹ ponucal?? Tako kot amerièani, ki jih dajejo v izstrelke...
Dejansko se doslej ni kaj veliko delalo na izrabi odpadnega jedrskega goriva, se pa v zadnjem èasu pojavlja vse veè metod kako ga regenerirati in ponovno uporabiti v neklearkah.
Dejansko je tako, da bomo najverjetneje morali pokriti naslednjih 85 let, za kolikor je ¹e uranovega goriva trenutno na razpolago, do razvoja alternativ, ki bodo sposobne proizvesti dovolj energije tako namesto fosilnih goriv kot tudi nukleark. Ampak pri sedanjem razvoju vsega je to vsekakor dovolj dolga doba.
Glede vetrnic pa sem jaz tudi za njih zelo za, sem pa izjemno proti rabi premoga in derivatov nafte. Globalno segrevanje se mi enostavno zdi prevelik problem, da bi lahko mirno spu¹èali CO2 naprej v zrak.
BTW: nekdo je prej pisal o ponovni gradnji nukleark. Trenutno jih je v svetu 34 v gradnji, prièakuje pa se jih ¹e kar precej veè v naslednjih letih. Glede èernobila je pa tako, èe tamkaj¹nji reaktor ne bi deloval veèinoma v voja¹ke namene in ne bi preveè eksperimantirali na njem, se ne bi niè zgodilo.
vBulletin® v3.8.6, Copyright ©2000-2012, Jelsoft Enterprises Ltd.