View Full Version : Disciplinski postopki v LD
http://lov.mojforum.si/lov-about29-0.html
Kolege, ki se srečujejo s temi problemi pozivam, da se oglasijo in s skupnimi močmi bomo izkali najboljše rešitve. V primerih težjih strokovno pravnih problemov se bomo posvetovali z ustreznimi strokovnjaki - pravniki in drugimi.
Dihur, praviš "Za disciplinski postopek veljajo enaka načela kot jih določa Zakom o pravdnem postopku ( ZPP ). "
Ali mi lahko to kako bolj utemeljiš. Kje je to določeno? Bi potrditev tega rešila marsikatero dilemo!
Hvala in LP
Dihur, praviš "Za disciplinski postopek veljajo enaka načela kot jih določa Zakom o pravdnem postopku ( ZPP ). "
Ali mi lahko to kako bolj utemeljiš. Kje je to določeno? Bi potrditev tega rešila marsikatero dilemo!
Hvala in LP
Splošni akti društev in podobnih organizacij zasebnega prava so mnogokrat pomanjkljivi, ker jih pripravljajo laiki in to še posebej na področjih, ki se nanašajo na določena procesna opravila. Tega so se zavedali nekateri pripravljalci predlogov splošnih aktov in da bi se izognili nepotrebnim vsebinskim ali proceduralnim zapletom in nejasnostim, so v splošni akt vstavili določilo, da se za določena opravila in postopke neposredno uporabijo določila Zakona o pravdnem postopku ( ZPP ) ali pa določila Zakona o upravnem postopku ( ZUP ).
Tudi če takšnega določila v splošnem aktu ni in se ugotovi, da je splošni akt v tem delu pomanjkljiv ali nejasen in poraja določene dvome, se DK v takšnih primerih lahko zateče k uporabi načel in določil ZPP in ne bo pogrešila. V temeljih načelih se disciplinski postopek in postopek pred sodiščem ne razlikujeta. Disciplinska komisija mora ob tem vedno, ko je v dvomu, odločiti v korist obdolženega in ne v korist tožnika.
Kje je to določeno ??? Lahko v hijearhiji pravnih predpisov v kateri je zakon praviloma vedno nad pravilnikom ter v temeljnih načelih vodenja tovrstnih postopkov, kot načelo zakonitosti, načelo enakopravnosti in drugih. O načelih pa lahko kaj spregovorimo ob drugi priliki, če bi to koga zanimalo. Odgovor na zastavljeno vprašanje pa lahko najdemo tudi v Ustavi in v že citiranem zakonu (ZPP).
Glede razreštve posameznih dilem, pa bi rabili bolj konkreten primer, ker na abstraktna vprašanja je največkrat mogoče podati le abstraktne odgovore.
Ali lahko UO izda sklep o črtanju iz članstva bez postopka?
Kršitev ni opredeljena striktno v pravilih LD.Članstvo v OZLD??
Ali je potrebno uvesti predhodno disciplinski postopek in na podlagi ugotovitve DK izreči predpisane sankcije, oziroma možnost pritožbe na OZ?
Kateri rok je predpisan za reševanje pritožbe v pristojnosti OZ? V aktih ni določen rok za rešitev pritožbe ? Ali se upošteva ZUP določila?
Kako postopati če se uporabi molk organa oziroma če je čas od pritožbe
traja 4.mesece in tudi sklica izrednega OZ ni bilo kakor tudi ne OZ?
BOBER
1. Ali lahko UO izda sklep o črtanju iz članstva bez postopka?
*** V Pravilih mora obstajati določba, ki govori o prenehanju članstva v LD, ki med ostalim opredeljuje tudi institut črtanja iz članstva. Član, ki ne poravna svoje članske obveznosti do LD, s tem posredno sporoči, da ne želi biti več član in UO pravzaprav le ugotovi željo člana. Tukaj ni potrebno voditi nobenega postopka.
2. Kršitev ni opredeljena striktno v pravilih LD.Članstvo v OZLD??
*** v tem primeru ne gre za kršitev. V pravilih so opredeljene pravice in dolžnosti člana in med dolžnosti spada tudi plačilo članarine. Če nekdo članarine ne poravna s tem sporoči organizaciji, da ne želi biti več njen član in ne stori prav nobenega disciplinskega prekrška. In ne le v Pravilih LD, tudi v Zakonu o društvih najde UO oporo za za svojo odločitev črtanja iz članstva zaradi neplačila članarine.
Glede članstva v OZLD pa smo že razčistili. Članica OZLD in LZS je Lovska družina in preko nje vsi člani te LD. Članarino obema navedenima organizacijama plača LD in ne posamezni član. Kako pa potem LD opredeli strukturo članarine do svojih članov in kaj vse v tej enotni članarini zajame, pa je že drugo vprašanje. Obe članarini bi lahko LD plačala tudi iz drugih sredstev, če bi jih imela in sploh ne bi rabila z njima obremenjevati članov. Enotno članarino in njeno višino pa opredeli organ LD v skladu s splošnim aktom in jo je pač potrebno poravnati, če želimo biti člani organizacije. Ne more pa posamezen član sam določati koliko letne članarine bo plačal. Ta je enotna za vse.
3.Ali je potrebno uvesti predhodno disciplinski postopek in na podlagi ugotovitve DK izreči predpisane sankcije, oziroma možnost pritožbe na OZ?
*** v tem primeru ni potrebno uvajati disciplinskega postopka in tako ni možna pritožba na Občni zbor. Če bi črtani član ocenil, da se mu je črtanjem storila krivica, se mora pritožiti na organ, ki je sprejel sklep o črtanju iz članstva, to je na UO. Vendar bi za takšno pritožbo moral imeti zelo tehtne razloge in dokaze, da bi lahko z njo uspel.
4.Kateri rok je predpisan za reševanje pritožbe v pristojnosti OZ? V aktih ni določen rok za rešitev pritožbe ? Ali se upošteva ZUP določila?
*** praviloma je v splošnih aktih določen 30-dnevni pritožbeni rok na drugostopenjski organ, to je Občni zbor. Če rok ni določen, je to le v korist pritožnika, da bi ta zelo pomemben rok zamudil. Sam bi bil bolj naklonjen rokom, ki jih določa ZPP, razen, če se pravila ne sklicujejo ZUP.
5. Kako postopati če se uporabi molk organa oziroma če je čas od pritožbe
traja 4.mesece in tudi sklica izrednega OZ ni bilo kakor tudi ne OZ?
*** v primeru molka organa se smatra, da je po roku v katerem bi pritožbeni organ moral odločiti, postala odločitev prvostopenjskega organa dokončna in lahko prizadeti član v nadaljnih 30-tih dneh uveljavlja sodno varstvo pred pristojnim sodiščem.
V celoti soglašam z Diurjem, je zelo natančno in korektno zapisano.
Mogoče bi samo še pojasnil zakaj se uporablja ZPP (zakon o pravdnem postopku) če ni v pravilih drugače določeno. Zato, ker gre za civilno-pravna razmerja med Ld in članom. Dobro pa je, da je to navedeno tudi v aktih LD, ni pa nujno.
Še enkrat, čestitke Dihur za kvalitetno obrazložitev.
In tebi čestitka za korektno dopolnitev.
Lepo te pozdravljam!
Tudi Zakon o obligacijskih razmerjih pride prav, saj gre pri članstvu za podogbo med članom in društvom.
Tudi Zakon o obligacijskih razmerjih pride prav, saj gre pri članstvu za podogbo med članom in društvom.
Obligacijski zakonik ( OZ ) :D
(Ur.l. RS, št. 83/2001, 32/2004, 28/2006 Odl.US: U-I-300/04-25)
Saj nisi hud, kaj ??? :twisted:
Tudi Zakon o obligacijskih razmerjih pride prav, saj gre pri članstvu za podogbo med članom in društvom.
Ja res je, v določenih primerih. Vendar v postopkovnem smislu (procesno) je pomembnejši ZPP kadar govorimo o disciplinskem postopku kot pravno procesnem postopku.
Zanima me, če lahko občni zbor sprejme interni akt ali sklep, kateri se nanaša za predhodno leto.
Razlaga: V sosdnji LD je lovec v lanske lovnem letu uplenil jelena, to je bil prvi jelen v njihovi LD.Zato ta LD ni imela pravilnika ali internega akta v katerem bi bilo definirano (naprimer, lovec kateri upleni trofejnega jelena, ima naslednjih 3-5 let prepoved uplenitve jelana na individualnem lovu).
Ta LD je sprejela podoben sklep v letu 2006, kateri se nanaša na uplenjenega jelena v letu 2005, ter temu lovcu dala prepoved lova za nadaljnjih 5 let.
Za odgovor se zahvaljujem.
Mislim, da to nikakor ni možno! In ne samo v tem primeru, ampak povsod. Kje pa je še kdo videl, da se pravilniki sprejemajo za nazaj.
Ne vem pa tudi zakaj toliko faušije med lovci. Saj je v tem primeru videti samo zavist. Če ga je pač prvi ustrelil v vseh letih bi morali biti veseli za njega,... Tudi sedaj ni potrebno sprejemati nobenega pravilnika. Dokler se z jelenom ne gospodari, je vse odvisno od sreče.
Ti so pa strokovnjaki ni kaj!
Zakaj ne razgrnete javnosti kaj in kje se take stvari dogajajo? Kdaj vas bo nehalo biti strah?
Lovec v omenjeni LD še ni prejel zapisnika in sklepov v pisni obliki.
Čim bo dokumentacijo prejel lahko razglasim tudi v kateri LD se to dogaja.
Zanima me, če lahko občni zbor sprejme interni akt ali sklep, kateri se nanaša za predhodno leto.
Razlaga: V sosdnji LD je lovec v lanske lovnem letu uplenil jelena, to je bil prvi jelen v njihovi LD.Zato ta LD ni imela pravilnika ali internega akta v katerem bi bilo definirano (naprimer, lovec kateri upleni trofejnega jelena, ima naslednjih 3-5 let prepoved uplenitve jelana na individualnem lovu).
Ta LD je sprejela podoben sklep v letu 2006, kateri se nanaša na uplenjenega jelena v letu 2005, ter temu lovcu dala prepoved lova za nadaljnjih 5 let.
Za odgovor se zahvaljujem.
Predpisov z retroaktivno veljavnostjo ni mogoče sprejemati, razen v strogo določenih in upravičenih ter z Ustavo in z zakonom predpisanih primerih. V tem primeru takšnega predpisa, ki bi veljal za nazaj, ni mogoče sprejeti in je takšna določba protiustavna ter nima pravnega učinka.
Dihur in ostali, hvala za odgovore.
lp
Zdaj pa jaz vas vprašam za mnenje?
Naš član je pred dvemi leti, takrat je še bil predsednik, pred skupnim lovom vsem članom strogo zabičal naj se ne zajebavajo in naj ne streljajo merjasca, ker ga v planu nimamo in bo tisti ki ga ustreli kaznovan s strani inšpektorja.
ni minila ena ura, ko je ta gospod ki nej je prepovedal streljati, na dlako položil zlatega merjasca.
Po dolgotrajnih pregovarjanjih in pogovorih z inšpektorjem smo nekako ušli kazni inšpektorja, da o članstvu ne govorimo, saj so rabili približno eno leto da so se pomirili. Disciplinskega postopka ni bilo, po eni strani ker je bil uplenitelj sam predsednik UO po drugi strani je bilo nemogoče izvajat karkoli, ker je bil UO med seboj v močnih konfliktih.
Na naslednjem OZ je bil ta predsednik odstavljen in sprejet sklep, da kdor je uplenil merjasca nima pravice ponovnega odstrela naslednjih pet let. V ta sklep, če bi gledali za nazaj so padli trije lovci, dva sta jasno in glasno povedala, da že imata odlično trofejo in če gdo drug dobi podobnega dasta vsak za 5 litrov vina, po petih letih bosta pa tudi onadva začela melce gledat okoli. Le tretj ise je skrivnostno nasmejal in izginil.
Ni minilo leto in pol, ko je ta isti član, ki je že prvič neupravičeno uplenil merjasca, ponovno odstrelil merjasca v zlati medalji. Na vprašanje zakaj si ga pa streljal če ga ne smeš je odgovoril je šel ravno na mene me je hotel napasti (strel je imel točno za plečetom, čista desetka, in najmanj trije lovci so ga gledali, da se je imel čas naslonit na vejo in mirujočega dobro pomerit).
Sprožen je bil disciplinski postopek, na katerega pa smo dobili odgovor da mu ne morejo nič.
Mnenja prosim.
Zverina, to kar si opisal je pa taka tipična slovensko lovska fovšljivska zbrka, da nima smisla niti komentirati.
Rečem le, da akte in sebe malo v red spravte!
Zadnje čase je precej govora o dvojnem članstvu.
Čez dober mesec bo dve leti, kar sem bil sprejet še v bližnjo LD. Predhodno sem že več let sem sodeloval s to LD, zato ni bilo problemov z vstopom. Vse skupaj pa je trajalo le do maja naslednje leto, ko se je pričela »gonja« zoper mene, ko sem enemu izmed vplivnih lovcev jasno povedal, da sem sposoben sam izvajati lov, na lovsko pravičen način in ne po njegovih merilih, ki niso slovenskim lovcem nikakor v čast, še posebej ne sedaj, ko je dovolj mesa v mesnicah. Tako sem si kaj kmalu prislužil prve opazke glede mojega dvojnega članstva, glede »neveljavnega« sprejetja na izrednem občnem zboru itd. Obiski po domovih naših lovcev in širjenje laži zoper mene je bilo vsekakor v njegovo korist. Že na naslednjem posvetu, ki je bil preimenovan v izredni občni zbor sem prislužil razen krivih obtožb, žalitev še celo sklep o zamrznitvi mojega članstva (kot v »Kučanovih« časih….. :lol: ).
Seveda se s tem nisem strinjal in LD odgovoril, kot se spodobi. Z odgovorom po pričakovanju niso bili zadovoljni, zato so ponovno sklicali izredni občni zbor (po naključju tudi tokrat na dan, ko so vedeli, da bom sigurno odsoten). Zapisnika sicer do danes še nisem prejel, videl pa sem neuradno verzijo, v katerem je naveden sklep, da je izredni občni zbor, na katerem so me sprejemali neveljaven (več kot po enemu letu, pred tem je bil redni občni zbor, na katerem ni bilo govora o kakršnih koli napakah v preteklem obdobju). Kot član LD sem pisno zahteval posredovanje zapisnika, pa sem dobil v začetku januarja letos le odgovor, da nisem član LD in nimam pravice do zapisnika, mojo vlogo pa bodo ponovno obravnavali na občnem zboru v letu 2006. Seveda se to do danes še ni zgodilo, pa tega niti ne pričakujem, saj bi bilo zelo smešno obravnavati vlogo izpred skoraj dveh let. Ironija vsega tega pa je, da še vedno dobivam dve reviji Lovec, zato en izvod pridno prebirajo v neki OŠ, knjigi pa so se na poti iz LZS do mene na žalost izgubili (lovsko izkaznico so vrnili LZS).
Zavedam se, da v takšni LD nima smisla vztrajati, vendar ne mislim vreči puško v koruzo preden ne bo jasno, kdo ima prav. Skrbi me dejstvo, da z divjadjo upravlja društvo, ki ne spoštuje predpisov oziroma dopušča posameznikom, da za dosego lastnih interesov postavljajo na kocko ugled in premoženje društva. Zanima me vaše mnenje o mojem statusu in kaj naj storim, saj do danes nisem prejel nobenega uradnega akta z možnostjo pritožbe. Navedel sem bistvene dogodke, ostale »cvetke« pa kogar zanima lahko izve na zasebni strani.
Lovski zdravo[/list]
V tretjem ali četrtem členu statuta vaše LD piše da je delovanje društva javno itd. To piše tudi v zakonu o društvih:
7.člen
Delo društva je javno.
Podatki, vpisani v register društev, so javni.
Tako da lahko kadarkoli zahtevaš zapisnik kateregakoli organa LD. V primeru, da ti ga nočejo dati ti preostane tožba, ki pa jo boš vsekakor dobil, samo če ti ni škoda živcev. Zaradi tašnih samozvanih "lovcev" kot so v tvoji bivši LD bo država kmalu verjetno začela odvzemati lovišča posameznim LD, ki mislijo, da so nad zakonom. Potem bo pa spet vik in krik, kakšne krivice se dogajajo lovcem. :twisted: :twisted:
Krpan, hvala za odgovor. Na žalost kot si že lahko sam ugotovil v tej LD ne spoštujejo zakonodajo. Enkrat lovski zakon še ne velja, drugič mahajo z njim, kot da je to sveto pismo. Pred kratkim so bili že skoraj na tem, da pristojni predlagajo odvzem lovišča zaradi podpovprečne realizacije. Stanje se je sicer malo izboljšalo, predvsem zaradi boljšega nadzora v lovišču, bi pa bila realizacija sigurno še boljša, če ne bi bilo med zelenimi...... Tu je tudi glavni problem, ker drug o drugemu preveč vedo in morajo trobiti v isti rog. Glede možne tožbe so že bili seznanjeni, pa se glavni akterji ne sekirajo, saj se ne zafrkavajo z lastnim denarjem. Sliši se celo, da že sanjajo o privatizaciji lovišča. Članstvo po mojem niti ni o vsem seznanjeno, saj vem, da mojih dopisov na LD ne obravnavajo javno, ampak le v ožjem krogu.
Prav imaš glede živcev, vendar želim temu pokvarjencu dokazati, da nisem iz istega testa kot predhodniki, ki jih je spravil iz družine. V prejšnjem sporočilu nisem povedal, da so me na lanske rednem občnem zboru celo postavili za vodjo revirja in sklenili pogodbo o izvajanju čuvajske službe (pogodbo so pozabili prekiniti :lol: :lol: ). Danes sem izvedel, da so že imeli občni zbor in niso ponovno obravnavali mojo "že rešeno" vlogo. Očitno mi ne preostane drugo, kot da vložim tožbo. Pred tem bi želel še kakšno "pravno" mnenje, ker ne želim riniti z glavo skozi zid.
Zanimiva zgodba iz sosednje LD.
Možakar je bil na občnem zboru predlagan za izključitev iz LD ker ni opravil delovnih ur, ne glede na to, da je tik pred invalidsko upokojitvijo in je nezmožen fizičnega dela.
Nekako je med člani prevladalo mnenje, da ga pa le ne bi izključili in je pri tem tudi ostalo.
Po dobrem mesecu dni pa možakar iz upravne enote dobi obvestilo, da ni več član LD in mora priti urediti dokumente oz. orožni list v posestni list :shock: :shock: LD ga o kakršni koli obliki izključitve ni obvestila.
Vso zadevo je seveda predal odvetniku.
Dogajajo se res čudne stvari. Zanima me, če je bil sprejet sklep o izključitvi na občnem zboru. Zahtevati je potrebno zapisnik občnega zbora. Sicer pa kot navajaš, bo zadevo reševal odvetnik. Nekateri še vedno mislijo, da lahko delajo po domače, neozirajoč se na predpise. Me prav zanima, kako bo članstvo odreagiralo na te samovšečne posameznike, ko bo potrebno izprazniti lovsko blagajno. Konec koncev pa bodo krivi vsi, tako tisti, ki so zagovarjali takšne nepravilnosti, kot tudi tisti, ki so igrali vlogo t.i. glasovalnega stroja.
Zanima me glede pravnega stališča vprašanje, ali imajo lahko nekatere lovske družine čakalne dobe, v 4 letu srnjak,5 gams,6 jelen, 7 merjasec...poleg tega se pa zgodi, da polan se ne izvrši trofejnih divjadi, prosim, za pravni odgovor.
Po pravni odgovor moraš k pravniku - zato so študirali in od tega živijo!
Nepravni odgovor pa je takle: pravne okvire določa krovni lovski zakon. Z internimi akti v lovskih družinah, ki so bili seveda sprejeti na občnih zborih z glasovanjem, so lahko lovske pravice za člane omejene, nikakor pa širše kot določa lovski zakon. Tudi upravni odbor lahko sprejme omejitve.
Motivi, zakaj se lovske pravice omejuje, so pa v različnih lovskih družinah različni. Načeloma smo sicer vsi člani v posamezni lovski družini enakopravni (imamo enake pravice in dolžnosti) ...
Moje osebno mnenje je, da itak ni mogoče, da bi bili vsi enaki, vsepovsod okrog nas je tako, da so posamezniki, ki so bolj "enaki". Boljša rešitev so dobri, prijateljski odnosi znotraj lovskih družin, potem je mogoče tudi pravila bolj sprostiti.
lp, simona
Moje osebno mnenje (tudi nisem pravnik) je, da se za interne omejitve lahko odloči LD sama. S tem, da v območnem načrtu jasno piše, da morebitne interne omejitve znotraj LD ne morejo biti izgovor za nedoseganje plana. In za nedoseganje plana je LD lahko kaznovana od inšpektorja.
Zanimiva zgodba iz sosednje LD.
Možakar je bil na občnem zboru predlagan za izključitev iz LD ker ni opravil delovnih ur, ne glede na to, da je tik pred invalidsko upokojitvijo in je nezmožen fizičnega dela.
Nekako je med člani prevladalo mnenje, da ga pa le ne bi izključili in je pri tem tudi ostalo.
Ta je pa še posebej dobra cvetka. Člana LD se lahko izključi le na podlagi sklepa disciplinske komisije lovske družine. Kako pa izgleda postopek na občnem zboru? Kako se lahko obtoženi član brani pred navedbami nevemkogaže? To pa je demokracija in še ena blamaža pri delovanju lovske družine!!!
Mene pa zanima, kakšne disciplinske ukrepe imate za člane, ki ne opravijo obveznih delovnih ur v lovišču v celoti?
Hvala za odgovore in LP
Pri nas ni nobenih disciplinskih ukrepov, neopravljena ura je 10€.
Hvala za tako hiter odgovor. Zanima me, če mogoče kakšna lovska družina zaradi neopravljenih ur izreče prepoved lova ali kaj podobnega, ali gre povsod le za plačilo neopravljenih ur....
LP
Tudi pri nas se neopravljene ure plačujejo.
Pri nas pa je prepoved lova na trofejno divjad!?
pri nas če ne opraviš vseh ur imaš prepoved lova na vso divjad.....če pa opraviš nekje 75% ur pa lahko loviš sam mulasto divjad
Pri nas ni nobenih disciplinskih ukrepov, neopravljena ura je 10€.
Kaj pa, če še neopravljenih ur ne plača ?
Pa mu pošljete opomin, pa še tega ne plača ?
LP
Mene, pa zanima na podlagi česa to zaračunavate in prepovedujete ? Upam, da ne na podlagi kakih internih aktov, ki niso skladni z zakonom.
lp
V poslovniku oz. pravilih imamo tako napisano. Član, ki ne poravna do konca leta vseh finančnih obveznosti se ga z novim leto briše iz članstva.
Članarina ni sporna, zaračunavanje ur in neodstrela pa je po moje vprašljivo.
lp
Članarina ni sporna, zaračunavanje ur in neodstrela pa je po moje vprašljivo.
lp
Zanimivo stališče. Sigurno je logično in prav, da je za neopravljanje dolžnosti neka sankcija. Tudi mi prakticiramo plačevanje neopravljenih ur in s tem kompenziramo trud tistih, ki so delali namesto lenob. In je popolnoma jasno, da za lenobo ne morejo biti nagrajeno z lovno pravico. Kdor več let zaporedoma ne dela, se smatra da nima namena gojitve in se ga izbriše iz LD.
Vendar če prav razumem, ti postavljaš pod vprašaj plačevanje teh "kazni" ali nadomestil.
Znaš bolje razložiti, v čem jse ti zdi ta vprašljivost?
LP
zaradi neopravljenih ur pri nas prepoved odstrela parkljaste divjadi
pravtako zaradi neudeležbe na 2/3 skupnih lovov:icon_confused:
"bol star bol nor"
Da se bolj natančno izrazim, vprašljiva je podlaga internih aktov, ki določajo plačevanje ur in prepoved odstrela.
Saj imamo zelo lep pregovor:Gdor ne dela naj ne je: Red pa mora bit pa tudi če je slab!:icon_lol:
Da se bolj natančno izrazim, vprašljiva je podlaga internih aktov, ki določajo plačevanje ur in prepoved odstrela.
No ja, to sem razumel. A v čem je vprašljiva?
Na podlagi česa bi nekdo spodbijal, če imamo v aktih napisano, da mora plačati neopravljeno delo in da nima pravice do lova naslednje leto in to tudi UO udejani?
Vsi interni akti morajo biti skladni z nadrejenimi predpisi, v primeru Ld sta to ZDLov in ZDru. Pa omenjeni akti so ?
Vsi interni akti morajo biti skladni z nadrejenimi predpisi, v primeru Ld sta to ZDLov in ZDru. Pa omenjeni akti so ?
Seveda so. S tem, da ne vem kje se omenjena zakona sploh dotikata tega "problema".
Šef v enakopravnosti vseh članov se dotikata in to tako zelo, da sodišča v teh primerih odločijo v prid tistega, ki je oškodovan, ker ti akti niso v skladu z zakonom. Pustmo detajle, da so to lenobe ali kaj podobnega. Podzakonski akt ne more omejevat pravice posameznega člana, če to ni določeno v zakonu in Muzikant ima v tej zadevi prav. Zakon o društvih pozna zgolj prenehanje članstva v društvu v primeru, da član ne plača članarine, ne govori pa o obveznih urah in podobnih izmišlotinah lovcev.
LD-ji bodo pač mogli najti drug način, za doseganje teh dejavnosti, ki se nanašajao na opravljanje "obveznih" ur, ki mimogrede v vsaj nekaj primerih niso namenjene ohranjanju narave.
LZ L
Jagermaister
18-02-09, 12:31
Enakopravnost je širok pojem in ne pomeni le enakih pravic, ampak tudi enake dolžnosti. Slednje bi pa nekateri najrajši kar prezrli. In v internih aktih je lahko določen nek minimum dolžnosti, ki jih mora sleherni član društva izpolniti, da to lahko sploh deluje in obstaja. In če tega ne izpolni, bi bil ukrep lahko tudi izključitev. Tako pa se tiste lenuhe raje ujčka in crklja s tem, da se jim omeji le nekatere stvari.
... Zakon o društvih pozna zgolj prenehanje članstva v društvu v primeru, da član ne plača članarine, ne govori pa o obveznih urah in podobnih izmišlotinah lovcev.
...
No tole si bom pa sprintal in poslal našemu UO s pripisom, da letos nameravam zgolj plačati članarino in izvajati lov v okviru plana, sicer pa brez ostalih omejitev. Ostale obveze, fizična dela, pokrivanje in podobne izmišljotine pa da me ne zanimajo več.
Tovariši omejitve gor, omejitve dol in prepovedi take in drugačne so bull shit, prav tako pokrivanje! bilo bi pa res lepo v tej naši mali zeleni deželici če bi le vsak se držal reka: "brez dela ni jela" in tako pomagal pri izvajanju plana odstrela in pri delih v lovišču... sam sem ure tudi to leto prekoračil, pa mi ni žal minute ki sem jo namenil njivam ali pa postavljanju preže! Za Naravo in za Divjad bi morali iti na delovne akcije, ne pa zato ker nam nekdo grozi s položnico ali pa prepovedjo odstrela določene kategorije!
No in potem ko že vidim sliko kako se to odvija vpraksi kar sem opisal se zbudim, dvakrat zacmokam, se obrnem na drugos tran in sanjam naprej! :icon_evil:
No, da ne bomo samo buče kotalili in se obkladali s "po moje", si nalijmo čistega vina in skupaj poglejmo v zakon, na katerega se nekateri zgovarjate.
Neverjetno, a beseda članarina nastopi samo enkrat:
24. člen
(premoženje društva)
(1) Premoženje društva sestavljajo denarna in druga sredstva, ki jih društvo pridobi s članarino, darili in volili, prispevki donatorjev, iz javnih sredstev, z opravljanjem dejavnosti društva in iz drugih virov, njegove nepremične in premične stvari ter materialne pravice.
Luka, kot vidiš tvoja iz trte zvita trditev ne drži. Zakon nikjer ne opredeljuje, da bi društvo sploh moralo imeti članarino. In nekatera je res tudi nimajo. Ergo zakon tudi ne razgljablja o neplačevanju le te.
Pove pa nekaj drugega:
9. člen
(temeljni akt)
(1) Temeljni akt društva mora določati:
– ime in sedež društva (izbrani kraj poslovanja društva);
– namen in cilje delovanja društva;
– dejavnost oziroma naloge društva;
– pogoje in način včlanjevanja ter prenehanja članstva;
– pravice in obveznosti članov;
– način upravljanja društva;
– zastopanje društva;
– financiranje društva in način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoženjem društva ter nad finančnim in
materialnim poslovanjem društva;
– način zagotavljanja javnosti dela društva;
– način sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta;
– način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru.
(2) S temeljnim aktom lahko društvo uredi tudi druga vprašanja, pomembna za upravljanje in delovanje društva.
Torej, kot si lahko z Muzikantom ogledata, so obveznosti, njih izpolnjevanja in sankcije, med katerimi je lahko tudi izbris, črtanje ali izključitev prepuščene medsebojnemu dogovoru članov društva, torej sprejetemu temeljnemu aktu.
Sodišča pa dodeljujejo zmago lenobam, ker so običajno tudi v UO in OZ lovskih družin lenobe, ki se jim ne zdi voditi postopkov v skladu z lastnimi akti.
Če najdeta sodni primer, ki bi demantiral mojo trditev, se lepo priporočam da ga tu objavita oz. navedeta povezavo nanj.
LP
Problem je ravno v tem, da se razni profili, večinoma rokodelski, grejo,-ste, pravnike, in temeljni akti so pač ogledalo tega.
Problem je ravno v tem, da se razni profili, večinoma rokodelski, grejo,-ste, pravnike, in temeljni akti so pač ogledalo tega.
No seveda zakoni so pisani samo za one s pravosodnim izpitom. To smo pred časom že "ugotovili".:icon_twisted:
Pa vseeno nam nakloni tvoje pravno znanje in razloži, da bomo nevedni poučeni.
Če te sedaj prav razumem, si kritiko preusmeril na temeljne akte. Ok, ti seveda ne štimajo povsod.
Kaj pa zakon? Kje zakon preprečuje izločitev člana ki ne poravna svojih dolžnosti?
Tako delovnih kot finančnih?
Problem je ravno v tem, da se razni profili, večinoma rokodelski, grejo,-ste, pravnike, in temeljni akti so pač ogledalo tega.
Problem ni v rokodelskih profilih in kmečkih aktih,pač pa v strokovno izobraženih,ker jim namesto želje po delu v loviščih bolj diši pravdanje po sodiščih in razdorih družin!
Za takšne strokovnjake pač ni prostora v lovskih družinah in si jih tudi nihče ne želi.
Z dvignjenimi glavami lahko sami naredite korak naprej
in izstopite ter se umaknete rokodelski pameti.:icon_mad:
Vidra in Muzikant, kaj bi vidva rada sploh povedala?
Nekakšne pomoči ali odgovora na vprašanja postavljena v tej temi v vajinem pisanju ne morem razbrati.
Jasnost in nedvoumnost v splošnem aktu dogovorjenih in sprejetih medsebojnih pravic in obveznosti, spoštovanje načela enake obravnave ter spoštovanje procedure, so temeljni pogoji za demokratične in dobre medsebojne odnose v vsaki organizirani združbi - tako tudi v vsaki Lovski organizaciji.
Vsa ostala nakladanja so le dokaz popolne odsotnosti temeljnih znanj s področja urejanja medsebojnih kolektivnih dogovorov ob upoštevanju veljavnega pravnega reda.
A to po domače pomeni:
če si se pravice na pamet naučil, se lahko tudi obveznosti zapomniš :icon_twisted:.
LP
Torro točno tako naj bi bila parola oziroma zavest posameznika, toda večinsko ostanejo samo pravice pri posameznikih ;dolžnosti in obveznosti pa do meje ali še bolje nič.
BOBER
Meni grejo na ku..c taki, ko bi bili lovci samo tedaj, ko je občni zbor in ko je treba ustreliti kaj kapitalnega, ko pa je treba kaj narediti v lovišču pa smo vedno eni in isti, ki delamo za vse ostale. Potem so pa še najbolj pametni in hočejo imeti zadnjo besedo, tako da še tisti, ki kaj nareidmo izgubimo veselje do dela. Zato kar podpiram to, da se člana, ki več let brez opravičenega razloga ne opravlja obveznosti odslovimo iz družine!
Muzikant,ti pa kaj bol konkretnega napiši glede svojih trditev, šef jih je potrdil z argumenti, ti ne.
Šef v enakopravnosti vseh članov se dotikata in to tako zelo, da sodišča v teh primerih odločijo v prid tistega, ki je oškodovan, ker ti akti niso v skladu z zakonom. Pustmo detajle, da so to lenobe ali kaj podobnega. Podzakonski akt ne more omejevat pravice posameznega člana, če to ni določeno v zakonu in Muzikant ima v tej zadevi prav. Zakon o društvih pozna zgolj prenehanje članstva v društvu v primeru, da član ne plača članarine, ne govori pa o obveznih urah in podobnih izmišlotinah lovcev.
LD-ji bodo pač mogli najti drug način, za doseganje teh dejavnosti, ki se nanašajao na opravljanje "obveznih" ur, ki mimogrede v vsaj nekaj primerih niso namenjene ohranjanju narave.
LZ L
Tega pa ne razumem. Če samo vzamemo Uredbo o podeljevanju koncesij za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, je v 17 členu (razlogi in način prenehanja koncesijskega razmerja) v tretji alineji zapisano "koncesionar najmanj dve leti ne izpolnjuje načrtovanega odvzema divjadi ali najmanj tri leta ne izpolnjuje drugih določil iz letnega načrta lovišča ..", lahko LD "odvzamejo" lovišče.
Ali pa 39. člen Zakona o divjadi in lovstvu:
Lovske organizacije so dolžne v skladu z načrti za trajnostno gospodarjenje z divjadjo zagotoviti:
- vzdrževanje in izboljševanje prehranskih in drigih življenskih možnosti divjadi;
- urejanje vodnih virov in kaluž;
- krmljenje divjadti;
-postavitev lovskih objektov ter
- druga dela, s katerimi se zagotavljajo ugodne razmere za ravoj populacije divjadi.
Iz teh aktov je LD dolžna opraviti določena dela v lovišču, drugače jo doletijo sankcije. Moje mnenje je, da ima LD pravico za neaktivnost določiti ustrezne "sankcije", opredeljene morajo biti v internih aktih, saj drugače ne more delovati. Sam ne vidim druge možnosti kot da LD "prisilila" tiste, ki nočejo delati v lovišču, da opravijo delo, da bo realizirala načrt lovišča? Saj je LD za neizvršitev načrta tudi "kaznovana". Mislim, da ima vsak lovec v LD pravice in dolžnosti, ne samo pravice. Kršitev tako pravic, kot tudi dolžnosti se pa lahko sankcionira. :icon_redface::icon_confused:
Vso zadevo v zvezi s pravicami kot prva oblika in potem še obveznosti so določene v aktu Poslovnik. V Poslovniku določimo pravila do pravic, dela, odstrela in na koncu tudi sankcije za posamezna določila; primer neizpolnjevanja del in nalog ter odstrela. Ko določamo kriterije in obravnavamo predloge večinoma na posvetih, le te v čistopisu tudi potrdimo na OZ. Seveda pa se določene stvari tudi spreminjajo v skladu z zakonom, uredbami oziroma sedaj z pridobitvijo koncesije s katero so se povečale obveznosti. Osnovna merila se tako določijo in sprejmejo, potem ni nesoglasij ali dileme o pravičnosti. In v taki obliki se potem izognemo določenim proceduram v primeru discp. postopkov, ker smo že tudi določili sprotno sankcije za posamezna neizvršena dejanja.
BOBER
Pretep med lovcema ? Katera disciplinska sankcija bi bila ustrezna za povzročitelja. Oziroma za preprečitev takih početij med članstvom.
BOBER
Preprosto, če sta bila v lovski opravi, na lovu ali zadnjem pogonu - izključitev. Če sta se zapletla v pretep kot dva Janeza, potem zadevo v LD pustite pri miru.
Tica, saj v tem je problem ker se je zgodilo na skupnem lovu oziroma pred lovskim domom oziroma pred pozdravom lovini ali potem, čas trenutka nevem. Toda bolj kar me skrbi izrečena kazen discip. organa katera ni v skladu z akti društva, za tako izrečeno kazen. Pretep in vsa ostala dejanja ki so v škodo in ugledu društva in medsebojnih odnosih so opredeljena kot hujša kršitev in sprem tega so opredeljena za izključitev iz članstva, kakor si sam navedel.
In kako je absurdna izrečena kazen, če dobiš prepoved lova za dobo enega leta, kar pa je enaka z nepravilnim odstrelom določene vrste divjadi. Tudi sam sem za brezpogojno izključitev in to z razlogom za opomin vsem ostalim in predvsem ker je tudi prisotno orožje. Apsurdna izrečena kazen ,da ni primera.
BOBER
Mene pa zanima, če bi se za takšne zadeve, kot jo omenja bober, določila kazen, da bi bil lovec suspendiran za eno ali dve leti, da bi bil v bistvu "pogojno izključen" in če bi bilo v tem času vse vredu, bi lahko ponovno zaprosil za sprejem. Kaj mislite o taki možnosti?
To je največkrat problem, da se člana sankcionira na pamet, vse prevčkrat tudi po osebi. Disciplinske kazni in kršitve morajo biti zapisani v vaših aktih, vse drugo pomeni lahko delo disciplinskega organa II. stopnje ali za odvetnika na sodišču.
Tica se strinjam za uvodni stavek . Tudi lažje in težje kršitve so zapisane. Vzporedno imamo zapisane tudi olajševalne okoliščine tako, da je lahko združiti v procesu pozitivne in negativne okoliščine, ter na osnovi tega izreči primerno kazen.Druga zadeva pa se izpostavi kaj je in kako je zapisano v aktih.
Primerno je ,da se strikno zapiše fizično obračunavanje- pretep kot dejanje in tako se izognemo opredelitvi na pamet ali po osebi.
Teohafy taka opcija je možna če jo zapišete v aktih. Opozoril bi ,da je potrebno pred tako odločitvijo pretehtat vse opcije pozitivnih in negativnih stvari. Sam sem tudi za tako obliko seveda za fizično obračunavanje oziroma pretep pa ne!
To je oblika katera ni tudi v osebnih družinah dobra in v osebnih zadevah povzročitelj dobi prepoved približevanja ogroženi osebi oziroma pretepeni.Toliko za primer.
Jaz osebno sem za izključitev in tukaj ni opravičila in vselej treba imeti pred očmi ,da imamo v posesti orožje. Razmišljaj v taki smeri. Povratnikov je zelo malo ,da ponovno ne storijo prekrška.Zato menim ,da za taka dejanja ni opravičila.
BOBER
Mene pa zanima ena stvar.
Lovec stori kršitev (1), disciplinska komisija ne odreagira takoj, nato je zamenjana in ko nastopi nova zasedba, ta isti lovec stori že drugo kršitev (2).
Sedaj pa me zanima, ali lahko disciplinska komisija prične z obravnavo nove kršitve (2) ali mora najprej rešiti staro kršitev (1).
Zanima me pravnoformalno mnenje, ne nekaj na pamet!
Hvala.
Disciplinska mora odreagirat, ko dobi prijavo.
Da ne bi bilo takšnih nevšečnosti, kot jih navajaš, pa smo pri nas dali v pravilnik o disciplinskem postopku člen, da tisti, ki je v disciplinskem postopku, v času trajanja le tega, ne sme izvajati odstrela :icon_cry:. Da ne bi hitreje delal probleme, kot ukrepa disciplinska komisija . Samo zato :director:. Po debati je Občni zbor pri nas to sprejel soglasno. Mi smo tako odločili :icon_study:. Vi pa, upam isto po sklepu večine :icon_lol:.
LP
Disciplinska mora odreagirat, ko dobi prijavo.
...
Tako je. To je sodišče, upravni odbor in eventuelno drugi organi in člani, odvisno kako imate zapisano v pravilniku, pa so policija, ki zbere dokaze in poda predlog za uvedbo postopka.
... Da ne bi bilo takšnih nevšečnosti, kot jih navajaš, pa smo pri nas dali v pravilnik o disciplinskem postopku člen, da tisti, ki je v disciplinskem postopku, v času trajanja le tega, ne sme izvajati odstrela ...
In s tem naredite krivico tistemu, ki se izkaže za nedolžnega.
Zelo nevarna praksa, ki omejuje pravice in lahko pripelje do tožbe in špetira in pove le to, da disciplinska komisija ni dovolj sposobna ali pa imate luknjo v pravilniku. Vedno me moti, ko LD rešujejo probleme na neustrezen način.
Kdo pa pri vas odgovarja za neupravičen suspenz? Nihče? V tem primeru pa si res zaslužite tožbo!
Pri nas smo rešili problem drugače. Sicer po mojem mnenju tudi neustrezno. Namreč kazni se seštevajo. Če narediš dva prekrška za eno leto, to pomeni dve leti kazni. Zakaj se mi to zdi neustrezno? Ker verjamem, da se kazni ne sme seštevati, zakaj, si poglejte v primere kazenskega zakonika. Tam tega ne dopuščajo kar tako enostavno. Sam sem predlagal, da bi odsluženje kazni časovno tempirali, torej ko odslužiš prvo, nastopi naslednja. V praksi bi bilo isto, a lažje odbiješ prej omenjen očitek.
Hvala, samo še vedno ne vem, ali prvo rešujejo stari prekršek ali lahko začnejo z reševanjem novega (ki je bolj pereč in UO bi želel, da se tega prvo obravnava). Zanima me zato, da ne bi disciplinska delala kake nepotrebne napake v postopku.
Ja je polno členov v zakonih pa še nismo prišli do pravega, zato sprašujem.
Pa še nekaj, ali morda kdo ve, katero poglavje zakona o pravdnem postopku se uporablja (če se) za disciplinsko komisijo pri LD. Ker je nepravnikom težko točno izluščiti kateri opis postopka je tapravi.
In s tem naredite krivico tistemu, ki se izkaže za nedolžnega.
Pri nas nedolžnih ne dajemo na disciplinsko. Pika:icon_evil:.
LP
Pri nas nedolžnih ne dajemo na disciplinsko. Pika:icon_evil:.
LP
Na začetku disciplinskega postopka za vsakogar velje domneva nedolžosti.
PIKA :icon_wink:
Tipičen primer slovenskega lovskega "pravnika".
Na začetku disciplinskega postopka za vsakogar velje domneva nedolžosti.
PIKA :icon_wink:
Tipičen primer slovenskega lovskega "pravnika".
Nedolžne na disciplinsko ? :icon_confused: Mal resnosti prosem.
A jih na disciplinski potem po senci nabunkate, oni pa to morajo z zavezanimi očmi gledat, pa še molčat in tiho biti hkrati :icon_twisted:.
Upravni odbor mora na disciplinsko razsodišče podati UTEMELJENO prijavo o prekršku zoper pravila LD.
O tem a si kriv a nisi, pa uradno sodbo poda disciplinsko razsodišče.
In na podlagi utemeljene in s pričami in dokazi podprte prijave, bo prijavljeni zelo verjetno kriv.
Tipične primere slovenskih lovskih "pravnikov" pa dobiš, ko padajo disciplinske prijave na osnovi osebnih zamer, postopek pa je še površno izpeljan, da se lahko obdolženega ponavadi kar izključi.
Pa smo pri tožbah zoper LD, izplačila pa 6 mestna v €.
Ena takih debat je že odprta na tem forumu.
Menda ja ne zagovarjaš sistema, da disciplinska preverja tvojo nedolžnost, ti pa jo moraš zagovarjati :icon_confused:?
Krivdo je treba dokazat na disciplinski, krivdo, ne pa da se tam debatira o nedolžnosti.
Nedolžen in pošten lovec na disciplinski nima kaj počet.
No, vsaj v nekaterih LD :icon_redface:.
LP
lp! mene pa zanima.... sem lani streljav po srnjaku in sem zal zgresil,nastrel sta pregledala 2 cuvaja,gospodar in lovski pes.. na nastrelu niso nasli nicesar kar bi potrjevalo da sem srnjaka zadel oz oplazil...problem je pa v tem da jaz nisem bil opravicen do uplenitve srnjaka(spregledal),na disciplinsem so mi opredelili kazen prepoved odstrela srnjaka za dobo 2 leti...v zadnjem sprejetem sklepu pa pise: da se vsaka neupravicena UPLENITEV srnjaka sankcijonira z prepovedjo 2 let uplenitve srnjaka.. se imam par dni casa za pritozbo in ne vem kaj naj naredim,se moram sprijaznit ali pritozit????obstaja kak zakon ko se na to navezuje???
za pomoc se vnaprej zahvaljujem!!!
Pa zakaj si tako zakompliciral?
Če bi srnjaka zadel, bi stvar bila jasna:icon_lol:
Tako pa si imel namen, ki pa ni uspel:icon_lol::icon_lol:
Včasih prav pride, če slabo streljaš
ostrostrelec.pero
12-03-10, 21:19
kordy, potem te morajo obsoditi tudi za posilstvo, saj si imel tudi to cev s sabo.
Kordy, kako te je lahko obsodila disciplinska za dejanje, ki ga nisi storil?
kordy, potem te morajo obsoditi tudi za posilstvo, saj si imel tudi to cev s sabo.
A je s to cevjo tud zgrešu? :icon_lol:
ostrostrelec.pero
12-03-10, 21:40
A je s to cevjo tud zgrešu? :icon_lol:
Saj ga drugi dost j...jo, ni treba da še tukaj vedno na polno dela.Včasih je dobr da ti tud v roki kakšen "šus" raznese.:icon_lol:
lp! mene pa zanima.... sem lani streljav po srnjaku in sem zal zgresil,nastrel sta pregledala 2 cuvaja,gospodar in lovski pes.. na nastrelu niso nasli nicesar kar bi potrjevalo da sem srnjaka zadel oz oplazil...problem je pa v tem da jaz nisem bil opravicen do uplenitve srnjaka(spregledal),na disciplinsem so mi opredelili kazen prepoved odstrela srnjaka za dobo 2 leti...v zadnjem sprejetem sklepu pa pise: da se vsaka neupravicena UPLENITEV srnjaka sankcijonira z prepovedjo 2 let uplenitve srnjaka.. se imam par dni casa za pritozbo in ne vem kaj naj naredim,se moram sprijaznit ali pritozit????obstaja kak zakon ko se na to navezuje???
za pomoc se vnaprej zahvaljujem!!!
Zoper sklep se lahko pritožiš, in to v pravnem pouku navedenem pritožbenem roku. Sklep lahko ugovarjaš zaradi nepolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe določb materialnih predpisov LD. Sklicuješ se lahko nato, da iz tvojega ravnanja niso nastale nobene prepovedane posledice. Na srnjaka si sicer streljal, ga zgrešil, torej ga nisi odstrelil niti ranih (gre za neuspešen poskus uplenitve srnjaka, to pa bi lahko bil prekršek le v primeru, da bi poskus bil določen kot disciplinski prekršek. Sklicuješ se lahko tudi na izsledke oz. na zapisnik o iskanju »domnevno« nastreljenega srnjaka, vendar le pod pogojem, da si se na to skliceval že tekom disciplinskega postopka, sicer se v pritožbi na to ne moreš več uspešno sklicevati. Kršitve in disciplinski postopek morajo urejati splošni akti lovske družine. Običajno sta to Pravila in Pravilnik o postopku pred disciplinsko komisijo. Tudi sklep, ki določa kazni in prekrške je vprašljiv, saj se ta lahko prosto spreminja. Kršitve in kazni morajo biti določeni s splošnim/i akti LD in ne s sklepi njenih organov. Slednji pa se spreminjajo po postopku in na način kot to določajo Pravila LD. V Pravilih dobro preberi določbe, ki urejajo disciplinsko odgovornost članov, prekrške in kazni, ki se smejo izreči za določen disciplinski prekršek. Potem preglej listine, ki si jih prejel v zadevi ugotavljanja tvoje disciplinske odgovornosti in če se postopek ni vodil tako, kot v aktih piše, potem lahko sklep prerekaš tudi zaradi formalnih razlogov, torej zaradi kršitve pravil postopka.
Svetujem ti, da se ravnaš po aktih LD, ni rečeno, da se bo tudi drugič izšlo tako, kot se ti zdaj. Če bi srnjaka odstrelil ali nastrelil bi lahko LD od tebe zahtevala tudi povračilo materialne škode, katero bi izračunala po tarifi, ki velja za odstrel srnjaka za goste. Eno je napačni odstrel, drugo pa neupravičeni odstrel določene vrste divjadi.
Lp
lp! mene pa zanima.... sem lani streljav po srnjaku in sem zal zgresil,nastrel sta pregledala 2 cuvaja,gospodar in lovski pes.. na nastrelu niso nasli nicesar kar bi potrjevalo da sem srnjaka zadel oz oplazil...problem je pa v tem da jaz nisem bil opravicen do uplenitve srnjaka(spregledal),na disciplinsem so mi opredelili kazen prepoved odstrela srnjaka za dobo 2 leti...v zadnjem sprejetem sklepu pa pise: da se vsaka neupravicena UPLENITEV srnjaka sankcijonira z prepovedjo 2 let uplenitve srnjaka.. se imam par dni casa za pritozbo in ne vem kaj naj naredim,se moram sprijaznit ali pritozit????obstaja kak zakon ko se na to navezuje???
za pomoc se vnaprej zahvaljujem!!!
predlagam ti da tudi sankcijo (spregledaš):icon_twisted::icon_twisted:
lp! mene pa zanima.... sem lani streljav po srnjaku in sem zal zgresil,nastrel sta pregledala 2 cuvaja,gospodar in lovski pes.. na nastrelu niso nasli nicesar kar bi potrjevalo da sem srnjaka zadel oz oplazil...problem je pa v tem da jaz nisem bil opravicen do uplenitve srnjaka(spregledal),na disciplinsem so mi opredelili kazen prepoved odstrela srnjaka za dobo 2 leti...v zadnjem sprejetem sklepu pa pise: da se vsaka neupravicena UPLENITEV srnjaka sankcijonira z prepovedjo 2 let uplenitve srnjaka.. se imam par dni casa za pritozbo in ne vem kaj naj naredim,se moram sprijaznit ali pritozit????obstaja kak zakon ko se na to navezuje???
za pomoc se vnaprej zahvaljujem!!!
_________
Zanimiva zgodba. Če bi želeli to zgodbo obdelati s procesnega in krivdno pravnega vidika, bi morali imeti pred sabo vaše interne splošne akte in vpogledati vanje.
Ker tega nimamo, smo pač lahko le načelni. Lovil si torej srnjaka in do tega lova nisi bil upravičen. Na srnjaka si streljal in verjetno zgrešil. O tem si obvestil odgovorne v LD ( olajševalna okoliščina v disciplinskem postopku ), ki so si nastrel ogledali tudi s psom: Je bil ta pes preizkušen za delo po krvni sledi ??? Če ni bil, potem to ne pomeni veliko in še vedno obstaja utemeljen sum, da si srnjaka zadel. To, da lovca, ki sta nastrel vizualno ogledovala "nista nič videla" ne pomeni nujno, da srnjak ni bil zadet.
Izgovor, da si "spregledal", da nisi upravičen do odstrela srnjaka je seveda smešna in ti tega nihče na tem svetu ne bi nikoli verjel.
O kakšni pritožbi pa sedaj pišeš ? Seveda si kriv tudi, če srnjak ni padel v ognju. Lovil si in streljal na srnjaka ter zgrešil, čeprav nič od tega ne bi smel početi. Dejstvo, da ga nisi uspel upleniti je v tem primeru popolnoma nepomembno.
Kaj pa bi se zgodilo s srnjakom, če bi padel ?? Bi ga oddal in se s tem sam prijavil v disciplinski postopek, ker si vedel ali bi moral vedeti, da ga ne smeš upleniti ?? V vsakem primeru bi te čakal disciplinski postopek in zaslužena disciplinska sankcija. Razen, če bi srnjaka obdržal in skril doma v skrinjo pa bi te dobili, potem bi si prislužil še odškodninsko tožbo in izključitev iz LD.
Pravico do pritožbe sicer imaš, le ne vem kaj boš v njej zapisal. Občni zbor kot drugostopenjski organ, ki bo pritožbo obravnaval nima veliko možnosti kot, da disciplinski ukrep potrdi. Sam pa se boš na občnem zboru le še dodatno izpostavil neprijetnim vprašanjem, očitkom, kritikam in neprijerni situaciji.
Pogrešil si, dobil si zasluženo kazen ( po mojem mnenju zelo milo ) in sprejmi to moško ter v bodoče pazi, da te kdaj ponovno ne zamika kaj podobnega, ker se ti kaj hitro lahko zgodi izključitev iz LD.
Vprašal si in zapisal sem ti svoje mnenje.
Lepo te pozdravljam!
lepo sem vprasal za vase mnenje pomoc,ce se ne veste se tudi najboljsim strelcem naredi da zgresijo...... kar se tice te zmede se moram dodat da sem leta 2007 upleniv srnjaka in ga pokril z 2ma komadoma netrofejne divjadi vendar je en komad zav malo presegal dovoljeno tezo za upostevanje za pokritev srnjaka,zanasal sem se na to da ga tako ali tako imam pokritega in sem zav ga pac enostavno lani jagav seveda je krivda moja ker nisem sledil zapisnikom....
verjetno je res prav da to kazen sprejmem,ker sem tak al tak jaz kriv za to.....
hvala za komentarje...
...2 cuvaja,gospodar in lovski pes...
:icon_lol: Od teh je merodajen samo lovski pes, če ima potrebne papirje, če ne, pa inšpektor z položnicami. Tudi vrstni red ni pravilen. Lovski pes-krvosledec bi moral bit na prvem mestu.
Če boš pritožbo gnal naprej je verjetno, da boš dobil zaradi proceduralnih napak, vendar se prudružujem predhodnikom in predlagam, da stisneš zobe in kazen sprejmeš.
ostrostrelec.pero
12-03-10, 22:16
Kordy je zapisal" da se vsaka neupravičena UPLENITEV srnjaka sankcionira"
Naj mi kdo pove, kaj od tega je naredil, da so ga lahko sankcionirali. A ga je uplenil. Ne ugibajmo kaj bi se zgodilo, če bi se naredilo. Nič od tega se ni zgodilo in po mojem malem poznavanju sodnijskega prava to zagotovo pade na vseh inštancah. Ni ga ustrelil, in ni kriv.Močno pa dvomim da imajo v pravilih LD zapisano, da se tudi poizkus sankcionira kot uplenitev.
kordy kordy
lepo sem vprasal za vase mnenje pomoc,ce se ne veste se tudi najboljsim strelcem naredi da zgresijo.
___________
Kolega ne sprenevedaj se. Saj nisi bil kaznovan, ker si zgrešil, temveč ker si lovil srnjaka, ko tega ne bi smel. V tvojem primeru je popolnoma vseeno ali si zgrešil ali pa bi zadel in bi srnjak padel v ognju.
se strinjam s tabo..... gre se za tiste komentatorje ko se naslajajo nad tujo nesrecooo,in se delajo norca.....!!!!
:icon_lol: Če boš pritožbo gnal naprej je verjetno, da boš dobil zaradi proceduralnih napak, vendar se prudružujem predhodnikom in predlagam, da stisneš zobe in kazen sprejmeš.
Disciplinska bi morala znati ločiti med prepovedjo lova in prepovedjo uplenitve. Tvoji lovski tovariši bi te pa utegnili postrani gledati zaradi namena uplenitve.
LP
Tema pravno statutarna samopomoč pomeni, da bo oseba (lovski tovariš), ki se za to pomoč obrne oz. zanjo zaprosi Forum lov, te pomoči tudi deležna in to tudi pričakuje, saj se sicer nanj sploh ne bi obrnila. Kako bi se počutil voznik, ki je spregledal rdečo luč in jo prevozil, odvetnik, h kateremu bi prišel po pravno pomoč, pa bi mu namesto nudenja te rekel, če si spregledal rdečo luč, še spreglej kazen, z njo se sprijazni in jo čimprej plačaj, sicer boš šel v odklonilni zapor. Je to pravna pomoč? Morda za pisce plačilnih nalogov in kaznovalnih predlogov, za voznika pa zagotovo ne.
Da pes in lovca, ki sta si vizualno ogledala nista »nič videla« sicer res ne pomeni, da ni nujno, da srnjak ni bil zadet, a hkrati tudi pomenu, da ni nujno, da je bil zadet. Da je bil zadet mora dokazati tisti, ki to zatrjuje, torej predlagatelj DP. Dokazno breme je na »tožilcu« in ne na kršitelju. Če tega ne more dokazati, se šteje, da ni bil zadet. In če ni bil zadet, potem po logiki stvari to pomeni, da tudi odstreljen ni mogel biti. Gre sicer za izvajanje lova na srnjaka, njegov odstrel pa se je izjalovil zaradi zgrešitve.
Spregled upravičenosti do odstrela srnjaka je lahko še tako smešen in neverjeten zagovor, DK pa mora kljub temu navesti razloge in utemeljiti zakaj tega ne verjame. Gre za vprašanje pravne zmote in DK je dolžna na podlagi vseh v spisu priloženih listin in po izvedenem dokaznem postopku presoditi ali je ta upravičena oz. ni upravičena in zakaj je oz. zakaj ni.
Špekulacije v DP niso dopustne, torej kaj bi bilo, če bi bilo, ampak samo to, kar je bilo, kar se je dejansko zgodilo in če to, kar se je zgodilo ustreza ravnanju, ki ga akti LD opredeljujejo kot disciplinski prekršek in zanj določajo kazen. Enako ni dopustna analogija. Eno je lov, drugo je odstrel. Kolikokrat se izvaja lov, pa se na njem nič ne odstreli.
Če o pritožbi odloča OZ, potem se lahko zahteva, da se iz odločanja o pritožbi izločijo vsi tisti, ki so na prvistopnji v DP sodelovali ali bili z njim povezani (člani DK, člani organa, ki je predlagal uvedbo DK, oseba, ki je zastopala predlagatelja na DK, obremenilne priče). Od teh namreč ni za pričakovati objektivnega odločanja, saj ni v njihovem interesu, da pride do drugačne odločitve. Če postopek odločanja OZ o pritožbah zoper sklepe DK v Pravilih ali kakšnem drugem aktu ni določen, potem lahko v zvezi s tem nastane prava »burleska«. Lahko se zgodi, da glede na udeležbo OZ po izločitvi vseh tistih, ki o pritožbi zaradi domnevne pristranskosti ne morejo odločati, postane nesklepčen. To se lahko zgodi, če je v Pravilih npr. zapisano, da odločitve sprejema z večino glasov vseh prisotnih, sklepčen pa je, če je na seji navzočih več kot polovica vseh članov društva (LD). Če OZ vodi starešina, tajnik pa piše zapisnik, oba pa sta člana UO, ki je predlagal DP, potem se stvari še bolj zapletejo, če pritožnik zahteva tudi njuno izločitev iz že spredaj navedenih razlogov.
V moji LD o pritožbah zoper DK prve stopnje odloča DK druge stopnje in to prav zaradi zgoraj navedenih razlogov.
Sam presodi, kako boš ravnal. Če se boš pritožil, potem se na obravnavo dobro pripravi in preuči vse akte, ki urejajo DP.:icon_study: Od zapisnikarja zahtevaj, da se vse kar se bo o pritožbi razpravljalo zapiše v zapisnik.
Tudi moj nasvet je bolj moralen, kot pa pravni.
Vsak kdaj naredi kakšno neumnost. S tem ni nič narobe. Moraš pa imeti toliko jajc, da preneseš tudi posledice, ne pa da iščeš luknje v pravilih in se zaradi ene malo nerodno zapisane besede poizkušaš izvleči. Kot lovec nosiš veliko odgovornost, zato moraš imeti tudi visoka moralna načela. Če si streljal na srnjaka kljub prepovedi, je zame isto kot, da si ga uplenil. Lahko poizkušaš in verjetno ti bi res uspelo, zaradi nerodno zapisanih pravil. Če bi kaj takega poizkušal v naši LD, bi bil kaj hitro s strani lovskih tovarišev potisnjen na rob. Vprašanje če ti je namen, da te vsi lovski tovariši gledajo postrani in se izogibajo tvoje družbe, zato najboljše, da kazen sprejemeš in "odslužiš" tisti dve leti kazni in v bodoče bolj redno hodiš na sestanke in spremljaš kaj se dogaja v vaši LD.
MilanK tistih, ki to področje vsak malo poznajo seveda s svojim razpredanjem nisi prepričal.
Očitaš nam, da kolegu nismo dali nasveta s katerim bi si lahko pomagal in se iz te godlje izvlekel čist kot devica. Naredil je napako in lahko je le srečen, da je bil disciplinski organ njegove LD toliko milosten in ga ni zabrisal iz LD.
Loviti se na procesne napake v postopku je smiselno le takrat, ko gre za najhujše disciplinske ukrepe. V tem primeru lahko svojim lovskim tovarišem v LD pove le HVALA. Prav nobenih zadržkov ni UO kot predlagatelj disciplinskega postopka imel, da ne bi tega prekrška okvalificiral s še težjimi kvalifikacijami in tako disciplinski komisiji omogočil, da bi brez kakšnih velikih zadržkov izrekla tudi najhujši ukrep izključitve iz LD.
Tvoji argumenti s katerimi na zelo nepraven način želiš pravno relativizirati njegovo dejanje pa so še veliko bolj smešni kot njegovi, ko pravi, da je zgrešil in spregledal prepoved.
Pa brez zamere kolega in seveda lep pozdrav!
Sraka tudi ti mene nisi prepričal. Tudi tvoja trditev, da je zgrešen strel enak odstrelu je smešna, ki z realnostjo nima nič skupnega. Gre zgolj za špekulacijo in za konstrukt. Nositi puško na javnem kraju ni enako kot z njo streljati. Streljati na srnjaka in ga zgrešiti ni in ne more biti enako kot nanj streljati in ga zadeti, torej upleniti.
Ma kako nepraven način? Če želi, lahko v pritožbo napiše tudi, "da vlaga pritožbo, ker se mu pač zdi to edino pravilno in ker nima druge možnosti." :icon_evil:
Če se bo pa to DK in vsem ostalim zdelo smešno, tudi prav. Ampak je to še vedno praven način, saj ima lovski kolega vendar možnost pritožbe!
Poznam tri brate, če-bi, d'-bi in k'-bi, in nikoli ni bilo nič iz njih. :icon_lol:
Tale razprava je pa tipično slovenska.
Malo odmora, naj napiše kdo kaj za razvedrilo, potem pa naprej
Kaj pa tole: Streljal je na srnjaka. Na kakšnega? Vemo, da dokler ne leži, ne vemo natančno koliko je star. Mogoče je bil enoletni, lanščak. Tudi ti so lahko že šesteraki. Je imel prepoved odstrela lanščaka? Mogoče je bil majhen jelenček šesteraček, pa je strelec slabo videl in je potem rekel, da je bil srnjak:icon_lol:..... Dokler ne leži niti strelec ne more reči, na kaj je streljal, lahk pove, na kaj se mu zdi, da je streljal. Kaj se nekomu zdi, pa ni kakšen trden dokaz, kaj šele različne izpeljave in sklepanja na podlegi tega.
Sraka tudi ti mene nisi prepričal. Tudi tvoja trditev, da je zgrešen strel enak odstrelu je smešna, ki z realnostjo nima nič skupnega. Gre zgolj za špekulacijo in za konstrukt. Nositi puško na javnem kraju ni enako kot z njo streljati. Streljati na srnjaka in ga zgrešiti ni in ne more biti enako kot nanj streljati in ga zadeti, torej upleniti.
_________
Dragi kolega pri tvojem pleteničenju manjka kronski dokaz v njegovo korist, ki mu ga nisi ponudi in ta je: tisto na kar je streljal ni bil srnjak, temveč sosedova koza.
...
Očitaš nam, da kolegu nismo dali nasveta s katerim bi si lahko pomagal in se iz te godlje izvlekel čist kot devica. Naredil je napako in lahko je le srečen, da je bil disciplinski organ njegove LD toliko milosten in ga ni zabrisal iz LD.
...
Ahaa, disciplinski organ je torej spovednica. Lepo na kolena in pogled v tla, mogoče še nekaj v pušico in bo kazen mila in milostna.
Madonca, jaz se pa zanašam na neke pravilnike in na to da bo disciplinska komisija objektivno odločala na podlagi aktov. Res sem butelj.:icon_redface:
Ahaa, disciplinski organ je torej spovednica. Lepo na kolena in pogled v tla, mogoče še nekaj v pušico in bo kazen mila in milostna.
Madonca, jaz se pa zanašam na neke pravilnike in na to da bo disciplinska komisija objektivno odločala na podlagi aktov. Res sem butelj.:icon_redface:
ali te lahko vprašam kaj zapišeš v dnevnik o iskanju divjadi ki je nisi našel da si iskal slona ali tisto kar ti pove tisti lovec ki je streljal..... :icon_confused:
ko ste že vsi tako pametni glede na kaj se je streljalo...
pa še revirnega je moral obvestiti kaj je zgrešil ..
_________
Dragi kolega pri tvojem pleteničenju manjka kronski dokaz v njegovo korist, ki mu ga nisi ponudi in ta je: tisto na kar je streljal ni bil srnjak, temveč sosedova koza.
Sraka zakaj spreobračaš besede in dejstva . Kje v mojem pisanju pa sem zapisal, da kršitelj ni streljal na srnjaka. Zapisal sem, da mu ni mogoče očitati, da ga je odstrelil , ko pa je nanj sicer streljal in ga povsem zgrešil. To se lahko dokaže brez tvojega ponujenega kronskega dokaza. V hudi zagati si ti, ker nimaš srnjaka, za katerega trdiš, da ga je odstrelil kršitelj. Verjetno si ga boš moral iz kake obore sposoditi in na tak način prepričati senat DK, da je to srnjak, ki ga je uplenil kršitelj, ki pa v knjigah LD ni nikjer evidentiran, vsem pa je znano, da ga ni odstrelil niti nastrelil, ampak nanj streljal in ga zgrešil.
V tem primer se lahko kršitelju očitati izvajanje lova in streljanje na srnjaka ne da bi za njegov lov in odstrel izpolnjeval pogoje, pod pogojem, da je to ravnanje v aktih njegove LD določeno kot disciplinski prekršek. Ne more pa se mu očitati neupravičeni odstrel srnjaka, ko pa ga dejansko ni odstrelil in je to dejstvo vsem znano.
Lep pozdrav in brez zamere Sraka!
Tale razprava je pa tipično slovenska.
Malo odmora, naj napiše kdo kaj za razvedrilo, potem pa naprej
Še nekaj iz sodne parkse v podobnih primerih:
Dolgo naslanja vedež Flerè kosmato brado na berglo in misli. "Višnjanje, tukaj je težko soditi," pravi Flerè Krivostegno. "Zakaj greh je storjen in ni storjen. Ko bi bil kozel zelje požrl, (ko bi dotični srnjaka ustrelil) tepli bi ga bili s palicami, da bi bil čutil. In Andraž Slamorezec bi zelja ne bil imel. Zdaj pa kozel ni zelja pojedel (srnjak ni bil ustreljen). Slamorezcu ni nič škode. Greh poželjivosti pa ima vendar kozel nad seboj, zato je kazni vreden. Húm, húm, to je težko soditi."
In zopet nasloni kosmato brado in misli.
In glejte! Proti poldnevu je bilo, kar vstane vedež Krivostegno, počasi tri prste na čelo dene in pogleda svetlo in veselo po višnjanski drhali.
"Božji duh ga je razsvetlil, poslušajmo!" šepetajo stari in mladi.
Krivostegno pak govori in razsodi takole:
"Ker se kozel ni z zeljem mastil, pa bi se rad mastil, ker je čez plot gledal, pa ni mogel čez plot, zato naj bo po svoji senci tepen z devetimi udarci. Njegov gospodar Drnulja pak naj bo ta tepež gledal z zavezanimi očmi, ker je kozla slabo privezal. In zato, ker mu je ušel, zato bomo pol ure s palico zamahovali nad njim."
"To je višnjanski Salomon!" vpije krdelo.
Trikrat je še sonce nad Višnjo goro stalo, in ko je včetrtič prišlo, gnali so kozla Lisca in Lukeža Drnuljo iz mesta ven na hrib Peščénjak in tam, kjer so na hribcu stale slavne višnjanske vislice, tam je bil kozel Lisec vpričo višnjanske množice po senci tepen in Drnulja je to tepenje z zavezanimi očmi gledal in s palicami so nad njim zamahovali.
Vir: (http://sl.wikisource.org/wiki/Kozlovska_sodba_v_Vi%C5%A1nji_Gori)
Tole je bilo pa je zelo nazorno in poučno
:icon_study::icon_lol::icon_lol:
A smo se bili sposobni na podlagi te zgodbe kaj naučiti :icon_redface: ?
LP
[QUOTE=torro;51555]A smo se bili sposobni na podlagi te zgodbe kaj naučiti
Ja.
Kordy bo do maja lepo treniral in naslednjič ne bo več zgrešil.:icon_lol::icon_lol::icon_lol:
Krpan iskrene čestitke k zapisu zelo poučne in modre zgodbe. Iz nje se vsi lahko veliko naučimo.
ostrostrelec.pero
14-03-10, 18:59
A smo se bili sposobni na podlagi te zgodbe kaj naučiti :icon_redface: ?
LP
O seveda smo se naučili, predvsem to da nebi bil rad v koži UO omenjene LD. A si predstavjate da inšpektor izve da UO in DK prikrivata krivolov. Kordyja so obsodili za uplenitev srnjaka, pa ni prinesel v hladilnico mesa, ni dostavil ne čeljusti in ne rogovja na ocenitev. Pa vsi omenjeni so to vedeli in namerno prikrivali. Fantje , če že kaznujete, kaznujte tako da ne pljuvate po LD in lovcih.
Kordy, še veliko lepih trenutkov ti želim pri lovu na srnjaka.
Kaj pa če bi Kordy pozabil pozanimati se, kdaj le lovna doba na srnjaka, pa bi po srnjaku streljal v lovopustu. Pa bi ga nekdo videl? Bi bila razmišljanja ista ali bi zadevo mogoče gledali drugače?
Dajtega srat no! Da ne veš, če si v tekočem letu upravičen do odstrela srnjaka.:icon_confused:
Kaj pa če bi Kordy pozabil pozanimati se, kdaj le lovna doba na srnjaka, pa bi po srnjaku streljal v lovopustu. Pa bi ga nekdo videl? Bi bila razmišljanja ista ali bi zadevo mogoče gledali drugače?
Dajtega srat no! Da ne veš, če si v tekočem letu upravičen do odstrela srnjaka.:icon_confused:
Če je Kordy naredil kiks in na srečo zgrešil se ne more kaznovati (ni srnjaka)
Če pa je fantu to stalna praksa, ga pa ne bo težko zašiti na bolj konkretnem primeru.
Pa razmislite malo zakaj gledamo na tem forumu najdene srnjake brez glav.
Zato, ker je nekdo naredil napako ki je ne bo nikoli priznal ravno zato, ker ve, da že za namen nekdo leti iz družine. In taki, ki jim utaja uspe, se potem najbolj naslajajo ob nesreči drugih.
Mislim da je ena zelo pomembnih zadev pri obsojanju dokaz.
Če je dokaz v zraku, je tudi obsodba prav tam. Kazen pa kot je Krpan lepo citiral tudi samo na senci.
Kordy, verjetno si bil prisoten na disciplinski obravnavi. DK te je sigurno seznanila z obtožnim predlogom UO in si lahko dokazoval nasprotno. Zgrešen strel ne more biti olajševalna okoliščina, dokazuje pa naklep (sam si izjavil, na kaj si streljal). Nočem sprejemati zaključkov glede tvojega dejanja, saj ne poznam vaših internih aktov, niti argumentov nasprotne strani. Pravica do pritožbe je tvoja ustavna pravica, sam pa presodi, če je to "higiensko", v kolikor se zavedaš, da nisi ravnal prav.
Tudi kozel iz zgodbe je imel naklep!
Pa da ne bo samo Kordy na udaru. Meni se je lani primerila identična situacija.
Lovil sem zelo šibkega lanščaka, katerega sem že večkrat opazoval. In sem tudi streljal. A nekaj ga je izdalo in je v trenutku, ko sem pritisnil odskočil. V daljnogledu sem v trenutku proženja videl, da je bilo možno, da sem ga zadel nekje v predel vratu. Zato sem tudi poklical vodnika krvosledca, ki mi je po telefonu sporočil, da je zadnji lanščak padel dopoldne. V zadnjih dveh dneh, jih je bilo uplenjenih neobičajno veliko. Seveda je bila to moja napaka in bi kazen tudi sprejel, če bi lanščaka zadel. A krvosledec ni ugotovil prav nobenega znaka, ki bi kazal na zadetek. Pes enostavno razen v ozkem krogu nekaj metrov sploh ni pokazal interesa.
In ravno tako je bil gospodar nekaj "brihten", da me bo dal na disciplinsko.
Žal me ni.:icon_twisted:
Kar pogrešiš, pač sprejmeš kazen. Tu ni debate. A če sem samo plezal po lojtri v kamrico, do nje pa ne prispel, že ne bom priznal očetovstva!
ZR7 to tvoje ravnanje kaže na tvoj naklepni namen uplenitve srnjaka, ki se ti je zaradi zgrešenega strela izjalovil, posledično zaradi česar srnjak zaradi tvojega zgrešenega strela nanj še naprej živi svoje brezskrbno življenja in se veselo pase kdo ve kje. Pa drugič več lovske sreče in brez zgrešenih strelov!
Zanima me vaše mnenje:
Predsednik Disciplinske komisije je izstopil iz članstva LD.
Kako naj disciplinska komisija deluje naprej do konca mandata?
1. Izmed preostali članov DK izvoli predsednika.
2. Potrebno je sklicati izredni občni zbor in izvoliti novega predsednika DK.
3. Predsednika DK določi Upravni odbor
Kako imate pa v pravilih oziroma poslovniku napisano?
Krpan,
če je v disciplinski komisiji pet članov,je eden namestnik predsednika,tako,da ne vidim težave pri poslovanju DC do konca mandata.Funkcije znotraj DC pa itak določajo člani DC na konstitutivni seji.Ker so voljeni neposredno na Skupčini LD(ali Občnem zboru)tudi odgovarjajo za delo samo Skupčini LD,tako,da UO tu nima nikakršnih pristojnosti.Lahko pa UO skliče izredno Skupčino,kjerse opravi volitve.
Takole piše:28. člen
Disciplinska komisija LD je prvostopenjsko disciplinsko razsodišče, ki deluje v skladu z veljavnim Pravilnikom o disciplinskem postopku.
Predsednika in še 4 člane DK izvoli Občni zbor LD.
Lectograjski
07-10-10, 09:02
Člani DK izberejo med seboj novega predsednika. Na rednem OZ pa se izvoli dodatnega člana (če ni volilno leto). Odvisno tudi od Pravil LD, kdo izbira predsednika (člani DK ali OZ). Menim, da ni potrebe po izrednem Občnem zboru, razen če kadrovska sestava ni ustrezna.
Pri nas imamo to rešeno tako, da ima vsak član, tudi predsednik DK svojega izvoljenega namestnika.
KRPAN:
»28. člen
Disciplinska komisija LD je prvostopenjsko disciplinsko razsodišče, ki deluje v skladu z veljavnim Pravilnikom o disciplinskem postopku.
Predsednika in še 4 člane DK izvoli Občni zbor LD.«
Predsednika po tej določbi izvoli OZ in ga ne izvolijo člani izmed sebe. Ta določba določa število članov, ki tvorijo DK in kdo izvoli predsednika. Če je predsednik s funkcije odstopil, potem ga lahko izvoli po citirani določbi samo OZ. Izvoli ga lahko tudi kar na rednem OZ. V kolikor bi člani DK izmed sebe izvolili predsednika, potem bi ta bil nezakonito oz. v nasprotju s prej navedeno določbo izvoljen. Nepravilna sestava DK lahko pomeni tudi nezakonitost sklepa DK zaradi formalno pravnih razlogov, torej zaradi v nasprotju s temeljnim aktom izvoljenega predsednika. Glede delovanja DK je pomemben tudi akt – Pravilnik o disciplinskem postopku. Ta določa kako deluje DK, kako se vodijo postopki. Pri nas postopke vodi tričlanski senat DK, medtem ko DK s predsednikom šteje 5 članov. Predsednik DK tudi določi sestavo senata DK, ki bo vodil postopek. Če predsednik po Pravilniku opravlja določena procesna dejanja, potem je jasno, da so vsa njegova opravljena dejanja nezakonita, če jih je opravil predsednik DK, ki ni bil skladno s temeljnim aktom izvoljen.
Hvala Milan tudi jaz sem tako mislil samo sem potreboval še potrditev.
KRPAN:
»28. člen
Disciplinska komisija LD je prvostopenjsko disciplinsko razsodišče, ki deluje v skladu z veljavnim Pravilnikom o disciplinskem postopku.
Predsednika in še 4 člane DK izvoli Občni zbor LD.«
Predsednika po tej določbi izvoli OZ in ga ne izvolijo člani izmed sebe. Ta določba določa število članov, ki tvorijo DK in kdo izvoli predsednika. Če je predsednik s funkcije odstopil, potem ga lahko izvoli po citirani določbi samo OZ. Izvoli ga lahko tudi kar na rednem OZ. V kolikor bi člani DK izmed sebe izvolili predsednika, potem bi ta bil nezakonito oz. v nasprotju s prej navedeno določbo izvoljen. Nepravilna sestava DK lahko pomeni tudi nezakonitost sklepa DK zaradi formalno pravnih razlogov, torej zaradi v nasprotju s temeljnim aktom izvoljenega predsednika. Glede delovanja DK je pomemben tudi akt – Pravilnik o disciplinskem postopku. Ta določa kako deluje DK, kako se vodijo postopki. Pri nas postopke vodi tričlanski senat DK, medtem ko DK s predsednikom šteje 5 članov. Predsednik DK tudi določi sestavo senata DK, ki bo vodil postopek. Če predsednik po Pravilniku opravlja določena procesna dejanja, potem je jasno, da so vsa njegova opravljena dejanja nezakonita, če jih je opravil predsednik DK, ki ni bil skladno s temeljnim aktom izvoljen.
A jih mora biti 5 v DK, pri nas mislim, da so trije.? Ja, drugače se pa pri nas voli DK kot druge organe v društvu- so predlagani člani in predsednik komisije in jih potrdimo- oziroma ne...
A jih mora biti 5 v DK, pri nas mislim, da so trije.? Ja, drugače se pa pri nas voli DK kot druge organe v društvu- so predlagani člani in predsednik komisije in jih potrdimo- oziroma ne...
LD sama določi število in način izvolitve članov DK, in to v svojem temeljnem aktu-Pravilih. Če ima DK pet članov, dela pa v senatu treh, potem pač predsednik DK določi sestavo senata DK, ki bo obravnaval določeno disc. zadevo. Če ima DK samo tri člane, potem lahko pri njenem delu nastanejo motnje v primeru, da eden izmed članov zboli in se zaradi tega ne more udeleževati obravnaval oz. ne more sodelovati pri delu DK ali pa je član DK priča, oškodovanec ali sorodnik osebe, ki je v disciplnskem postopku. Iz teh razlogov je bolj primerno, da ima DK pet članov, ker so v tem primeru možne nadomestitve, pri treh članih pa te možnosti ni.
LD sama določi število in način izvolitve članov DK, in to v svojem temeljnem aktu-Pravilih. Če ima DK pet članov, dela pa v senatu treh, potem pač predsednik DK določi sestavo senata DK, ki bo obravnaval določeno disc. zadevo. Če ima DK samo tri člane, potem lahko pri njenem delu nastanejo motnje v primeru, da eden izmed članov zboli in se zaradi tega ne more udeleževati obravnaval oz. ne more sodelovati pri delu DK ali pa je član DK priča, oškodovanec ali sorodnik osebe, ki je v disciplnskem postopku. Iz teh razlogov je bolj primerno, da ima DK pet članov, ker so v tem primeru možne nadomestitve, pri treh članih pa te možnosti ni.
Sem se pozanimal- v DK je 5 članov ravno zaradi teh razlogov...:icon_redface:
Kaj pa če DK sploh nebi bilo. Zakon o društvih jo namreč ne zahteva.
Razmišljam, če bi UO imel možnost določitve kazni za kršilce, potrdil pa bi jih Občni zbor.
Potem bi bilo: kadija tuži - kadija sudi !
Kaj pa če DK sploh nebi bilo. Zakon o društvih jo namreč ne zahteva.
Razmišljam, če bi UO imel možnost določitve kazni za kršilce, potrdil pa bi jih Občni zbor.
In bi vsakič sklicali vse člane, namesto, da bi jih 5 odločilo za vse? Mi imamo trenutno 6 disciplinskih postopkov- več ali manj so bili vsi predlogi oddani skupaj- si pa ne predstavljam da bi v najslabšem primeru bili vsak na 2 meseca:icon_confused:
Milan, še eno vprašanje imam: V primeru, da je predsednik disciplinske komisije v ožjem družinskem krogu (oče, brat...) nekoga, ki je v postopku ali lahko opravlja funkcijo predsednika DK?
V tem primeru ne sme opravljati funkcije, oziroma ne sme biti zraven v vlogi predsednika ali člana DK.
cvi5k: "Milan, še eno vprašanje imam: V primeru, da je predsednik disciplinske komisije v ožjem družinskem krogu (oče, brat...) nekoga, ki je v postopku ali lahko opravlja funkcijo predsednika DK?"
Praviloma imajo LD v svojem pravilniku, ki določa postopek pred DK, določene ali opredeljene izločitvene razloge, torej kdaj mora član DK biti izločen in ne more biti član "razpravnega" senata, ki vodi postopek. Pri nas imamo poleg drugih razlogov tudi izločitveni razlog, če je član DK v sorodstvenem razmerju ali svaštvu z disciplinskem kršiteljem: oče, sin, brat, mož, žena, tast, tašča, itd.. Ni problem, če je predsednik DK v sorodstvu z kršiteljem, če v senatu, ki bo razsojal o zadevi, ne bo sodeloval. Če v senatu ne sodeluje, potem tudi na njegovo odločitev nima vpliva, saj ta sam o zadevi odloča. Če tega v svojem aktu nimate določeno, potem bi bilo dobro, da v njem izločitvene razloge določite. Lovec, ki je v postopku namreč ima pravico zahtevati izločitev določenega člana iz senata DK, člani LD pa lahko dvomijo v poštenost odločanja oz. izrečenega disciplinskega ukrepa, če je v senatu DK npr. oče, sin pa v postopku. Je pa v manjših LD včasih lahko problem, ko so si člani bolj ali manj v sorodstvu ali svaštvu. Sicer pa morata kršitelj in predlagatelj že na prvi obravnavi zahtevati morebitno izločitev člana senata DK, če tega ne storita, potem sestave senata DK več ne moreta ugovarjati. Zato je pomembno, da predsednik senata na prvi obravnavi vpraša kršitelja in predlagatelja, če morda imata kake pripombe na sestavo senata ter postavljeno vprašanje in njun odgovor nanj zapiše v zapisnik o obravnavi pred disciplinsko komisijo.
Kaj pa če DK sploh nebi bilo. Zakon o društvih jo namreč ne zahteva.
Razmišljam, če bi UO imel možnost določitve kazni za kršilce, potrdil pa bi jih Občni zbor.
Krpan po tvojem razmišljanju bi UO disciplinski ukrep izrekel, potrdil pa OZ. Bila bi dva organa, ki bi na prvi stopnji odločala o disciplinskih zadevah. Poleg tega pa na OZ ne bi bilo mogoče zagotoviti objektivnega odločanja. Zakaj ne, pa smo na tem forumu že pisali in na to je že kolega Sraka opozoril. Po tvojem predlogu bi člani UO tudi na OZ glasovali za potrditev izrečenega ukrepa in zelo malo verjetno je, da bi glasovali proti svoji odločitvi, najbrž bi glasovali za potrditev in ne proti njeni potrditvi. Tudi oškodovanci bi imeli interes glasovali "ZA" in ne "PROTI", enako sorodniki in prijatelji in objektivnost bi nadomestil subjektivizem. Imeli bi podoben problem kot zdravniška zbornica.
Zakaj potem Zakon o društvih DK ne predvideva, ampak zahteva samo zastopnika društva in Zbor vseh članov društva?
Zakaj potem Zakon o društvih DK ne predvideva, ampak zahteva samo zastopnika društva in Zbor vseh članov društva?
Ker interne zadeve prepušča odločitvam članov.
Ljudje v društvih se bodo morali počasi sprijazniti, da drugi ne bodo za njimi čistili in da bodo spali kot si bodo sami poslali.
Časi socialističnega ujčkanja so nepreklicno minili!
Zakaj potem Zakon o društvih DK ne predvideva, ampak zahteva samo zastopnika društva in Zbor vseh članov društva?
Zakon pač notranjo ureditev prepušča društvu in to iz praktičnih razlogov. Kako naj društvo, ki šteje npr. samo tri člane, ima poleg OZ še druge organe. Teh zaradi svoje malo številčnosti ne more imeti in zato vse naloge društva opravlja OZ, ki ga tvorijo vsi njegovi člani. Bolj številčna društva pa poleg OZ v notranjem aktu določijo še druge organe in njihove naloge, torej področje njihovega dela in način izvolitve njihovih članov. To določijo zaradi boljšega dela in večje operativnosti svojih organov. Pravna podlaga za ureditev upravljanja društva pa sta spodaj navedeni določbi zakona o društvih.
"9. člen
(temeljni akt)
(1) Temeljni akt društva mora določati:
– ime in sedež društva (izbrani kraj poslovanja društva);
– namen in cilje delovanja društva;
– dejavnost oziroma naloge društva;
– pogoje in način včlanjevanja ter prenehanja članstva;
– pravice in obveznosti članov;
– način upravljanja društva;
– zastopanje društva;
– financiranje društva in način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoženjem društva ter nad finančnim in materialnim poslovanjem društva;
– način zagotavljanja javnosti dela društva;
– način sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta;
– način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru.
(2) S temeljnim aktom lahko društvo uredi tudi druga vprašanja, pomembna za upravljanje in delovanje društva.
13. člen
(organi društva)
(1) Temeljni akt in njegove spremembe, ki se nanašajo na določbe iz prvega odstavka 9. člena tega zakona ter druge najpomembnejše odločitve v društvu, sprejema zbor članov, ki ga sestavljajo vsi člani.
(2) Če temeljni akt ne določa drugače, zbor članov skliče zastopnik društva enkrat letno, lahko pa ga kadarkoli skliče tudi petina vseh članov društva.
(3) Če si društvo v temeljnem aktu določi tudi druge organe, mora določiti tudi njihovo sestavo, pristojnosti, odgovornosti, način sprejemanja odločitev, medsebojna razmerja, mandatno dobo ter način izvolitve oziroma imenovanja in razrešitve članov.
(4) Če temeljni akt ne določa drugače, se šteje, da je organ društva sklepčen, če je navzoča več kot polovica vseh članov, odločitve pa so veljavno sprejete, če je zanje glasovala večina navzočih članov.
(5) Če temeljni akt ne določa drugače, o pritožbah zoper odločitve organov društva oziroma zastopnika društva odloča zbor članov."
Zanima me ena stvar in to je objava kazni po disciplinskem postopku.
Zanima me namreč kako je pravnoformalno rešeno z zakonom o varovanju osebnih podatkov?
Ko se disciplinski postopek konča:
1. ali lahko v zapisnik pogleda vsakdo?
2. ali se lahko rezultat postopka v pisni ali ustni obliki javno predstavi s polnimi imeni in prekrški?
Namreč kolikor je videti v raznih kronikah, so dovoljene le inicialke ...
Moje mnenje je da mora polek vsega zgoraj naštetega še zvrhana mera zdrave pameti prisotna. Saj si več ali manj v svojo skledo pljuvamo...
Zanima me ena stvar in to je objava kazni po disciplinskem postopku.
Zanima me namreč kako je pravnoformalno rešeno z zakonom o varovanju osebnih podatkov?
Ko se disciplinski postopek konča:
1. ali lahko v zapisnik pogleda vsakdo?
2. ali se lahko rezultat postopka v pisni ali ustni obliki javno predstavi s polnimi imeni in prekrški?
Namreč kolikor je videti v raznih kronikah, so dovoljene le inicialke ...
Mislim, da se lahko pogleda v zapisnik, saj se lahko pogleda v vsak zapisnik upravnega odbora, tudi na njihovih internih sejah si lahko, samo odločati ne moreš na njih, če nisi član UO, kar se tiče pa javnih predstavitev, nevem- na zboru skupščine je poročilo komisij, odborov in tam ponavadi disciplinska komisija pove, zakaj in kdo je bil oziroma kdo bo obravnavan ali kaznovan- z imeni in priimki, vsaj pri nas je tako...
Cvi5k, to me nekaj moti. Ko na občnem zboru lepo vse po vrsti predstavi DK, ker je pač tako v LD. Vemo pa da marsikaj v LD ni v skladu z Zakonom pa se vseeno izvaja.
V Zakonu o varovanju osebnih podatkov je napisano marsikaj glede (ne)objave identitete kršiteljev. In zato me zanima, ali je tu kakšen pravnik, ki lahko iz prakse pove kako je s temi objavami.
V medijih so pogosto navedene le inicialke ... pa so bila nekoč imena in priimki, za posamične osebe na sliki rabiš dovoljenje ... pa vpogled v zapisnike ...
Zato me zanima objava identitete in prekrškov, saj smo nenazadnje v zadnjem času pred dejstvi, ko se disciplinski postopki pogosto selijo na sodišča ... in kakšna kršitev, ki je posledica nepoznavanja Zakona lahko krepko spremeni postopek.
Varstvo osebnih podatkov
Z varstvom osebnih podatkov se preprečujejo nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost posameznika pri obdelavi osebnih podatkov, varovanju zbirk osebnih podatkov. Zakon načelno določa, da je varstvo osebnih podatkov namenjeno preprečevanju nezakonitih in neupravičenih posegov v informacijsko zasebnost posameznika na vseh relevantnih področjih. Določa tudi, da je na ozemlju Republike Slovenije vsakemu posamezniku, ne glede na državljanstvo in prebivališče, zagotovljeno varstvo osebnih podatkov. Smisel varstva osebnih podatkov torej ni varovanje osebnih podatkov kot takih, temveč varovanje pravic posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če je njihova obdelava določena z zakonom, ali če ima upravljavec zbirke podatkov pisno privolitev posameznika. Za pravne ali fizične osebe, ki opravljajo javno službo ali dejavnost po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, pa velja, da lahko že neposredno na podlagi tega zakona, torej brez izrecne podlage v nekem drugem zakonu ali pisne privolitve posameznika, obdelujejo osebne podatke oseb, s katerimi so v pogodbenem razmerju, vendar le, če gre za osebne podatke, ki jih potrebujejo za izpolnjevanje pogodbenih obveznosti ali uveljavljanje pravic iz pogodbenega razmerja. Za državne organe, organe lokalnih skupnosti in nosilce javnih pooblastil je ureditev drugačna, saj lahko obdelujejo le tiste osebne podatke, za katere je tako določeno z zakonom. Posameznik, čigar osebni podatki se obdelujejo na podlagi njegove pisne privolitve, mora biti predhodno pisno seznanjen z namenom obdelave podatkov, njihove uporabe in časom shranjevanja.
Kdaj se osebni podatki lahko posredujejo drugim pravnim ali fizičnim osebam?
Osebne podatke se lahko posredujejo drugim osebam le v primeru:
- če obstaja za to izrecna podlaga v katerem od zakonov,
- če je posameznik privolil v posredovanje osebnih podatkov,
- če je posredovanje osebnih podatkov potrebno zaradi izpolnjevanja pogodbe ali uveljavljanje pravic iz pogodbenega razmerja,
- izjemoma tudi v primeru, če je posredovanje osebnih podatkov nujno zaradi izvrševanja zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja in se s tem ne poseže v opravičen interes posameznika,
- če je posredovanje osebnih podatkov nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.
Upravljavec centralnega registra prebivalstva ali evidenc stalno in začasno prijavljenih prebivalcev mora na način, ki je določen za izdajo potrdila, upravičencu, ki izkaže pravni interes za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja, posredovati osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča posameznika, zoper katerega uveljavlja svoje pravice. Ob tem mora upravičenec jasno izkazati svoj pravni interes, za uveljavljanje katerih pravic rabi zahtevane podatke ter pred katerimi osebami javnega sektorja bo te svoje pravice uveljavljal. Upravljavec osebnih podatkov mora pri posredovanju zagotoviti, da je mogoče pozneje ugotoviti, kateri osebni podatki so bili posredovani komu, kdaj in na kakšni podlagi, in sicer za obdobje, ko je možno zakonsko varstvo pravice posameznika pred nedopustnim posredovanjem osebnih podatkov. Upravljavec zbirke osebnih podatkov je po ZVOP-1 dolžan v 30-tih dneh posamezniku posredovati seznam uporabnikov, ki so jim njegovi osebni podatki bili posredovani in mu sporočiti kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen so bili posredovani.
Kakšne so dolžnosti upravljavcev osebnih podatkov v zvezi z zavarovanjem osebnih podatkov?
Organizacijski, tehnični in logično-tehnični postopki in ukrepi za zavarovanje osebnih podatkov morajo biti opredeljeni v notranjih aktih organizacij in morajo v prvi vrsti preprečiti nepooblaščeno obdelavo in slučajno ali namerno nepooblaščeno uničevanje in izgubo podatkov ali njihovo spreminjanje. Zato je v notranjih aktih potrebno predpisati, kako se varujejo prostori, oprema in sistemska programska oprema, kako se varuje aplikativna programska oprema, s katero se obdelujejo, kako se preprečuje nepooblaščen dostop do osebnih podatkov pri njihovem prenosu, kako se zagotavlja učinkovit način blokiranja, uničenja, izbrisa ali anonimiziranja osebnih podatkov ter kako se omogoča poznejše ugotavljanje, kdaj so bili posamezni podatki vneseni, uporabljeni ali obdelani, kdo je to izvajal in kdaj. Seveda se morajo predpisani postopki in ukrepi tudi dejansko izvajati, zato je treba s temi akti seznaniti vse zaposlene in določiti odgovorne osebe za posamezne zbirke osebnih podatkov in osebe, ki zaradi narave njihovega dela lahko obdelujejo določene osebne podatke.
Vir:
-Zakon o varstvo osebnih podatkov
-Informacijski pooblaščenec
V spis DK imajo pravico vpogleda stranke v postopku, druge osebe pa samo v primeri, da izkažejo pravni interes. DK tudi nima nobenega tehtnega razloga, da bi v svojem poročilu navajala z imenom in priimkom kdo je bil v postopku in kak ukrep mu je bil izrečen. Dovolj je, da v svojem poročilu navede kake disciplinske prekrške in koliko jih je obravnavala in kake ukrepe je za določeni prekršek izrekla. Disciplinske obravnave so sicer javne in so lovci lahko na njej lahko navzoči, javnost pa se lahko izključi, če so za to podati tehtni in upravičeni razlogi. Podatki iz disciplinskega spisa se brez pravne podlage ne morejo kar tako posredovati. Tudi v disciplinskem spisu nahajajoči se osebni podatki uživajo varstvo osebnih podatkov in se ne morejo kar tako posredovati, če za to ni pravne podlage. Tudi sodne obravnave so javne, podatki iz kazenske evidence pa se lahko posredujejo skladno s predpisi in niso vsakomur dostopni. Tudi v sodbah, ki so objavljene, se stranke ne navajajo z imenom in priimkom. Podobno velja tudi za disciplinske odločbe, ki se objavijo na oglasni deski LD in za poročilo DK.
Cvi5k, to me nekaj moti. Ko na občnem zboru lepo vse po vrsti predstavi DK, ker je pač tako v LD. Vemo pa da marsikaj v LD ni v skladu z Zakonom pa se vseeno izvaja.
V Zakonu o varovanju osebnih podatkov je napisano marsikaj glede (ne)objave identitete kršiteljev. In zato me zanima, ali je tu kakšen pravnik, ki lahko iz prakse pove kako je s temi objavami.
V medijih so pogosto navedene le inicialke ... pa so bila nekoč imena in priimki, za posamične osebe na sliki rabiš dovoljenje ... pa vpogled v zapisnike ...
Zato me zanima objava identitete in prekrškov, saj smo nenazadnje v zadnjem času pred dejstvi, ko se disciplinski postopki pogosto selijo na sodišča ... in kakšna kršitev, ki je posledica nepoznavanja Zakona lahko krepko spremeni postopek.
Moti...? nevem, mene bolj kot to moti npr., da me vsak dan posname 80 kamer, ki tudi vse niso obrnjene le na območje stavbe ali zemljišča in ustrezno označene preden te posnamejo.
Tako pač je in mislim, da je prav, da se pove kaj je bil kdo obtožen in pozneje obsojen in kakšno kazen je dobil oziroma, če je bil oproščen. Pa mi je vseeno ali se pove z inicijalkami ali polnimi imeni, saj se tako ali tako ve kdo je kaj naredil, če je 70 članov npr., pa varstvo osebnih podatkov gor ali dol in tudi če jaz kršim zakon se naj pove moje ime in priimek nimam nič proti.
MilanK: V kakšnem smislu bi torej morali napisat poročilo DK, mogoče če mi napišeš primer, če se ti da...
LZ
MilanK, lepo si obdelal nekaj virov. Vendar se meni postavlja neko vprašanje pri vsem tem skrivanju za zakonom o varstvu osebnih podatkov. Osebno menim, da kdor je vstopil v društvo, je s tem privolil, da je vse dogajanje v okviru društva tudi interno javno dostopno. Torej spet v okviru društva. Naj gre za take ali drugačne zapisnike ali pa le vabila na seje organov, ipd.
Sedaj pa bi te vprašal za tvoje mnenje kako se lahko deli interna (v okviru LD) javnost od zunanje javnosti.
Ali objava v javnosti pomeni le objavo izven LD ali tudi znotraj? Mislim, da ni prav enostavno reči, da je vse javnost. Društvo je zaprt krog v okviru članov, ki morajo za članstvo skozi postopek sprejemanja.
Mislim, da se tu dela napaka, ko se ta zaprt krog enači z javnostjo.
Dotaknili ste se zanimive teme. Menim, da je zadeva glede varstva osebnih podatkov in seveda tudi informacij javnega značaja vse bolj prisotna v LD. Verjetno bi bilo smiselno nekatera določila v zvez s tem vključiti v naša pravila oz. poslovnik. Predlagam, da ugotovimo, kaj konkretno pride v poštev za LD. Prepričan sem, da v LD premalo vemo, kaj so dolžnosti organov v zvezi s tem oziroma kakšne pravice imajo člani. Mogoče bi MilanK pripravil osnutek teh določil.
Za zanimivost pa mnenje IP
"Društvo sme osebne podatke svojih članov ter kazenske sankcije, ki v primeru neizpolnjevanja dolžnosti sledijo članom društva, javno objaviti le, kadar iz temeljnega akta društva izhaja, da je javna objava osebnih podatkov članov društva opredeljena kot kazenska sankcija za tiste člane, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti.
V takšnem primeru se šteje, da je bil posameznik z včlanitvijo v društvo seznanjen, da bodo ob morebitnih kršitvah njegovi osebni podatki javno objavljeni. Ko posameznik postane član društva, s svojim vstopom v društvo ter s sprejetjem temeljnega akta društva, posledično privoli v takšno ravnanje s strani društva.
V primeru, ko temeljni akt društva ne vsebuje določil, kot so opisana zgoraj, osebnih podatkov svojih članov društvo, brez njihove osebne privolitve ne sme javno objaviti. "
Ja, kailer, dobro izhodišče, a spet se pojavlja vprašanje kje je ta meja javnosti. Ali je zapisnik obešen na oglasni deski v lovski sobi, kamor imajo vstop le člani LD ali pa na internem delu interneta, kjer imajo spet dostop le člani LD objavljen v javnosti ali ne.
In opozarjam, da se tu ne moremo naslanjati na osebna mnenja, temveč moramo najprej razrešiti to temeljno vprašanje na osnovi predpisov, šele potem lahko razpredamo dalje.
Da ne bo pomote, mnenje, ki sem ga objavil je uradno in to s strani informacijske pooblaščenke. Vsekakor je osnova skladnost s predpisi, zato so nam lahko v pomoč naši lovski tovariši - pravniki oz. drugi, ki se spoznajo na te zadeve. Omenil bi celo LZS in OZLD, vendar bi bilo videti cinično, predvsem pa izven njihovega dosega :icon_wink:
Da ne bo pomote, mnenje, ki sem ga objavil je uradno in to s strani informacijske pooblaščenke. Vsekakor je osnova skladnost s predpisi, zato so nam lahko v pomoč naši lovski tovariši - pravniki oz. drugi, ki se spoznajo na te zadeve. Omenil bi celo LZS in OZLD, vendar bi bilo videti cinično, predvsem pa izven njihovega dosega :icon_wink:
Razumem Kailer, ni pomote. A še vedno. Ali je zaprt krog društva javnost ali to še ni javnost, je temeljno vprašanje, ki ga gre razrešiti.
Malo za začetek glodanja:
Definicija JAVNOSTI: J. Habermas
Javnost je področje našega družbenega življenja, v katerem se lahko razvije neke vrste javno mnenje. Javnost je sfera, ki posreduje med družbo in državo, v kateri se oblikuje publika kot nosilec javnega mnenja. Temeljne zančilnosti javnosti so:
• Področje javnosti je načelno dostopno vsem državljanom
• Delček javnosti se konstituira v vsakem pogovoru, v katerem se zasebniki zbirajo v publiko
• Za javnost je značilna svoboda zbiranja, zddruževanja in izražanja (kot publika se državljani vedejo tedaj, če se brez prisile lahko svobodno zbirajo in združujejo ter svobodno izražajo in objavljajo mnenja – komunikacija v veliki publiki zahteva sredstva za prenašanje in vplivanje; časopisi in revije, radio in televizija so danes taki mediji javnosti)
• Potrebuje javne prostore
• Dogovarja in razpravlja se o zadevah občega interesa
Če pa kdo najde definicijo v naših zakonih, bo pa še v največjo pomoč.
Uf, to pa je konkreten odgovor. Hvala za pomoč pri razčiščevanju pojmov.
Glede na prebrano je torej:
1) Za vpogled v zapisnik DK potrebno podati pisni zahtevek z izraženim pravnim interesom - npr?
2) DK na občnem zboru lahko poda poročilo z imeni in priimki le pod pogojem, da je to izrecno dovoljeno v Pravilih, sicer gre za kršitev Zakona.
MH, glede javnosti pa gre verjetno (ja nimam odgovora na vprašanje ali je javnost ali ne) v društvu, klubu ali družini za javnost, saj gre za svobodno zbiranje, združevanje ... torej na nekaj predlogov o definiciji javnosti lahko iz tvojega posta odgovorimo pritrdilno.
Mene pa zanima kje bi dobiv zakone o nepravilnem odstrelu jelenjadi!
ker v našem poslovniku v naši LD nimamo napisanega nobenega akta o kakeršni koli sankciji za nepravilen odstrel pri jelenjadi (za vse ostalo imamo)!
kar se je zgodilo meni in sem dobiv najvišjo kazen 2 leti prepoved streljanja parklaste divjadi. sem odstreliv košuto čez plan.......
da vidim če je to upravičeno iz takih in drugačnih razlogov hvala
Mene pa zanima kje bi dobiv zakone o nepravilnem odstrelu jelenjadi!
ker v našem poslovniku v naši LD nimamo napisanega nobenega akta o kakeršni koli sankciji za nepravilen odstrel pri jelenjadi (za vse ostalo imamo)!
kar se je zgodilo meni in sem dobiv najvišjo kazen 2 leti prepoved streljanja parklaste divjadi. sem odstreliv košuto čez plan.......
da vidim če je to upravičeno iz takih in drugačnih razlogov hvala
Vprašanje si sicer zastavil nekoliko nerazumljivo, vendar menim, da boš odgovor našel v letnem načrtu LUO.
Letošnji so na http://www.zgs.gov.si/slo/delovna-podrocja/gozdne-zivali-in-lovstvo/osnutki-letnih-nacrtov-za-lovsko-upravljavska-obmocja-za-leto-2011/index.html - le izbrati moraš pravega za svoj LUO.
Če pa tega kar te zanima ni tam, je pa vse ostalo tu:http://www.lovska-zveza.si/default.aspx?MenuID=4
Plan odvzema divjadi iz lovišča je splošni akt LD in se nanaša na odstrel divjadi. Po lovskih predpisih se lahko plan doseže 10% plus oz. 10 % minus. Če plan v tem dopustnem odstopanju ni dosežen oz. je presežen, potem je LD v prekršku in jo lahko lovski inšpektor kaznuje. Torej če lovec odstreli divjad, z njenim odstrelom pa je plan LD presežen za več kot 10 %, v tem primeru lahko gre za izredni poseg v populacijo divjadi, ker se vanjo posega prek načrtovanega odvzema in dopustne prekoračitve. Za izredni poseg v populacijo divjadi morajo biti podani upravičeni razlogi, ki tak poseg utemeljujejo. Npr. bolna, shirana, poškodovana divjad, ki sama iz teh razlogov v naravnem okolju ne bi mogla preživeti. Lahko tudi iz drugih upravičenih razlogov.
Morajo pa ravnanja lovcev, ki se štejejo za disciplinski prekršek, biti v splošnem aktu LD opredeljena oz. določena. Če določeno ravnanje v splošnem akti ni določeno kot disciplinski prekršek, potem pač ni disciplinski prekršek in DK za tako ravnanje ne more izreči disciplinskega ukrepa, ker ravnanje, ki se očita lovcu, da ga je storil, po aktih LD pač ni disciplinski prekršek. Torej morajo biti disciplinski prekrški vnaprej določeni, tako da je lovcem znano, katera njihova ravnanja niso dopustna in so sankcionirana kot disciplinski prekrški, zanje pa predpisane kazni – disciplinski ukrepi.
Odgovor na zastavljeno vprašanje boš zagotovo našel v aktih svoje LD, saj je tudi DK morala v svojem sklepu navesti pravno podlagi, na kateri temelji njena odločitev oz. disciplinski ukrep, ki ti ga je izrekla.
Hvala za odgovore!!!
Kaj je pa s tem če kršiš sklep UO lovske družine (seveda nenamerno) se najdejo kje kakšni zakoni razen teh ki jih imamo v ld
Mene pa zanima kje bi dobiv zakone o nepravilnem odstrelu jelenjadi!
ker v našem poslovniku v naši LD nimamo napisanega nobenega akta o kakeršni koli sankciji za nepravilen odstrel pri jelenjadi (za vse ostalo imamo)!
kar se je zgodilo meni in sem dobiv najvišjo kazen 2 leti prepoved streljanja parklaste divjadi. sem odstreliv košuto čez plan.......
da vidim če je to upravičeno iz takih in drugačnih razlogov hvala
Če je bil postopek speljan, kot opisano s strani Milana, si bil upravičeno sankcioniran.
Prepričan pa sem, da je višina kazni pretirana in povsem nesorazmerna z opisano kršitvijo.(če nisi še kaj drugega ušpičil):icon_wink:
Bi se pritožil na tvojem mestu, če ne pa zaprosil za znižanje kazni, po preteku polovice, če imate tako zapisano v aktih (veliko LD ima)
Zakaj pa si streljal če si vedel, da je plan poln ?
-namerno (katastrofa)
-pomotoma (ne streljaj jelenjadi, če ne ločiš posameznih st. razredov)
Hvala za odgovore!!!
Kaj je pa s tem če kršiš sklep UO lovske družine (seveda nenamerno) se najdejo kje kakšni zakoni razen teh ki jih imamo v ld
Kršitev sklepa UO mora biti opredeljana v aktih Ld in zanjo predpisana sankcijah.
Drugi "zakoni" teag ne urejajo.:icon_wink:
Sklepi organov LD so prav tako obvezujoči kot njeni splošni akti. Če je v njenem splošnem aktu določeno, običajno je to v Pravilih, da se šteje za disciplinski prekršek tudi ravnanje v nasprotju s sklepi organov LD, potem lahko DK, v primeru kršitve sklepov organov LD, izreči kršitelju enega izmed v Pravilih navedeni disciplinski ukrep, pod pogojem, da je bil zoper njega podan predlog za uvedbo disciplinskega postopka zaradi kršitve sklepov organov LD, predlog pa je podala v aktu navedena upravičena oseba ali organ. Samoinciativno DK ne more uvesti disciplinskega postopka, uvede ga lahko le in samo na predlog upravičenega predlagatelja.
Pritožil sem se na disciplinsko kazen. z kaznijo se nisem strinjav zato sem napisal pritožbo!
V kakšnem času oz. kako dolgo ima LD čas da skliče izredni občni zbor (jaz sem nekje prebrav 60dni lahko kdo potrdi???)
in še eno vprašanje, na izrednem občnem zboru mora biti vsaj polovica članov, če ne se počaka en ura in mora biti prisotnih vsaj 1/3 članov LD, kako je s tem če ni prisotnih 1/3 članov?
Za odgovore se vnaprej zahvaljujem
Iz Pravilnka o disciplinskem postopku:
VIII. PRITOŽBENI POSTOPEK
27. člen
Zoper odločbo disciplinske komisije se lahko pritožita stranki disciplinskega postopka.
Pritožbo lahko vložita v petnajstih dneh od dneva vročitve izpodbijane odločbe.
Pritožbo je potrebno poslati s priporočeno poštno pošiljko na naslov disciplinske komisije LD.
O pritožbi odloča občni zbor LD.
28. člen
Pritožba mora vsebovati:
- ime in priimek, rojstne podatke in stalno prebivališče pritožnika – kršitelja;
- oznako odločbe, zoper katerega se pritožuje;
- obrazložene razloge izpodbijanja in
- predlog, da se izpodbijana odločba razveljavi ali spremeni ter
- podpis pritožnika.
29. člen
Predsednik disciplinske komisije nepravočasno pritožbo zavrže s sklepom, zoper katerega je dopustna pritožba na disciplinsko komisijo.
Pravočasno pritožbo predsednik disciplinske komisije skupaj z disciplinskim spisom v roku treh dni odstopi občnemu zboru. Izmed članov disciplinske komisije, ki niso sodelovali v postopku na prvi stopnji, določi poročevalca, ki bo poročal o zadevi na občnem zboru.
Občni zbor mora o pritožbi odločiti v 60 dneh po vložitvi pritožbe.
30. člen
Na občnem zboru član disciplinske komisije, ki ga je kot poročevalca v pritožbenem postopku določil predsednik disciplinske komisije, predstavi izpodbijano odločitev disciplinske komisije in razloge, ki jih je zoper odločbo navedel pritožnik.
Delovni predsednik občnega zbora je dolžan poskrbeti zato, da se obravnava in odloča o pritožbi le znotraj pritožbenih razlogov.
Kršitelj in predlagatelj lahko dodatno pojasnita svoja stališča.
31. člen
Občni zbor o svoji odločitvi praviloma glasuje tajno, če ne sklene drugače.
Člani disciplinske komisije, ki so odločali v disciplinskem postopku na prvi stopnji, pri odločanju o pritožbi ne smejo glasovati.
32. člen
Občni zbor o zadevi odloči z odločbo tako, da:
- pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi prvostopenjsko odločbo;
- pritožbi ugodi in prvostopenjsko odločbo spremeni v delu, ki se nanaša na odgovornost kršitelja in izrečeni ukrep;
- pritožbi ugodi in prvostopenjsko odločbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno obravnavane in odločanje prvostopnemu organu.
33. člen
Občni zbor pritožbo zavrne in potrdi prvostopenjsko odločbo, če ugotovi, da je dejansko stanje pravilno ugotovljeno, da dejanje predstavlja kršitev in da je izrečeni ukrep primeren.
Občni zbor pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni, če ugotovi, da je prvostopenjski organ pravilno ugotovil dejansko stanje, da pa je ob pravilni uporabi predpisov potrebno izreči drugačen ukrep.
Občni zbor pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu organu v ponovno obravnavanje in odločanje, če ugotovi, da so bile kršene določbe pravilnika o disciplinskem postopku ali je bilo zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.
34. člen
Če je bila zahteva za uvedbo disciplinskega postopka po izdaji prvostopne odločbe umaknjena, občni zbor razveljavi prvostopenjsko odločbo in zahtevo zavrne.
Zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka zavrne tudi takrat, če ugotovi, da je pregon zastaral.
Če je podana pritožba samo v korist kršitelja, se izpodbijana odločba ne sme spremeniti v njegovo škodo. To velja tudi za disciplinsko komisijo, ki po razveljavitvi ponovno odloča o zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka.
35. člen
Za izdelavo pisnega odpravka odločbe občnega zbora smiselno veljajo določila 1. do 6. odstavka 25. člena tega pravilnika.
36. člen
Zoper odločbo občnega zbora ni pritožbe.
Glede sklepčnostni občnega zbora pa piše v vaših Pravilih.
Pritožil sem se na disciplinsko kazen. z kaznijo se nisem strinjav zato sem napisal pritožbo!
...
Za odgovore se vnaprej zahvaljujem
Popolnoma nemogoče je podajati odgovore na vprašanja, ki se tičejo internih aktov. In vsi Pravilniki in Statuti lovskih družin so njihovi interni akti, torej imamo lahko v Sloveniji preko 400 različnih Pravil in še nekajkrat toliko drugih internih aktov lovskih družin.
Nekomu drugemu iz druge LD podajati tolmačenja na osnovi aktov lastne družine je nesmiselno, celo neodgovorno početje, saj lahko s tem zavajamo in ga zapeljemo v še večje težave.
Če hočemo nekomu odgovoriti, nam mora ta prej predložiti akte lastne LD.
Pravilnik o disciplinskem postopku je bil objvljen v Lovcu, je pa res, da ga lahko vsak spremeni po svoje...
HVALA!
in kako je zaj s tem če ne skličejo izredni občni zbor v roku 60 dni???
kakšno prednost oz slabost prinaša? se kaj razveljavi?
Dlje časa ne skličejo boljše za tebe, ker lahko zastara.:icon_wink:
Pravilnik o disciplinskem postopku je bil objvljen v Lovcu, je pa res, da ga lahko vsak spremeni po svoje...
Noben pravilnik ni bil objavljen! Objavljen je bil le predlog, kako bi se lahko v družinah naredilo ta Pravilnik.
Ali gre za pomoč ali vsiljevanje naj pa vsak zase presodi.
Opozarjam le, da je treba o konkretnih primerih soditi le na osnovi konkretnih aktov točno določene družine in njenega člana! Da ne bo potem še hujše!
HVALA!
in kako je zaj s tem če ne skličejo izredni občni zbor v roku 60 dni???
kakšno prednost oz slabost prinaša? se kaj razveljavi?
Dobro vprašanje, to tudi mene zanima.
Da ne bom dregnil v sršenje gnezdo, seveda v primeru, če ima LD ta pogoj v svojem pravilniku.
Če se Občni zbor ne skliče in pritožbe ne obravnava se smatra za "MOLK ORGANA" in velja odločitev Disciplinske komisije.
Določilo, da na sklep OZ ni pritožbe je lahko za koga zavajajoče, ker pravni red dovoljuje tožbo na pristojnem sodišču. Če OZ ni v zakonskem roku odločil naj se prizadeti s tožbo obrne na pristojno sodišče. Svetujem odvetnika in pravdo bo skoraj zagotovo tudi dobil.
Če se Občni zbor ne skliče in pritožbe ne obravnava se smatra za "MOLK ORGANA" in velja odločitev Disciplinske komisije.
Določilo, da na sklep OZ ni pritožbe je lahko za koga zavajajoče, ker pravni red dovoljuje tožbo na pristojnem sodišču. Če OZ ni v zakonskem roku odločil naj se prizadeti s tožbo obrne na pristojno sodišče. Svetujem odvetnika in pravdo bo skoraj zagotovo tudi dobil.
Nisem čisto prepričan, če se ne skliče, ni skladno z prej omenjenem pravilnikom o disciplinskem postopku. Če pa obravnava, pa mislim, da mora tudi nekaj odgovoriti. Navsezadnje pa mora OZ napisati pravni pouk, kam se obtoženi lahko pritoži.
Na prejšnji strani je Milan stvar dobro razložil. Dodal bi samo še, da se odstopanje 10%, kjer je to manj kot ena žival, šteje za eno žival-mulasto. Vsaj v našem LUO je tako. Kako je pa pri vas Jelen, se pa pozanimaj pri pristojnemu na Zavodu za gozdove in inšpektorju. Pa ga povprašaj, če on to šteje kot kršitev in glede na to kaj ti bo odgovoril, ustrezno ukrepaj:icon_wink:.
Potrebno je poznati tudi 13. člen 5 odstavek Zakona o društvih:
(5) Če temeljni akt ne določa drugače, o pritožbah zoper odločitve organov društva oziroma zastopnika društva odloča zbor članov.
Ter 14. člen:
(spori)
(1) Vsak član društva ima pravico v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve pred sodiščem izpodbijati odločitve organov društva, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom ali temeljnim ali drugim splošnim aktom društva. Enako pravico ima tudi oseba, ki ji je bila prošnja za sprejem v članstvo društva zavrnjena.
(2) Izpodbijanje odločitev organov društva pred sodiščem ni dopustno, če pred tem ni bilo izkoriščeno pravno sredstvo iz petega odstavka prejšnjega člena.
(3) Razveljavitev odločitve organov društva ne pomeni prenehanja pravic, ki so jih na podlagi teh odločitev v dobri veri pridobile tretje osebe.
Zastaralne roke določa Pravilnik o disciplinskem postopku pred DK lahko pa tudi Pravila. V skladu s temi določbami postopek o disciplinskem prekršku ni dopusten, če preteče čas, ki ga splošni akt LD določa za zastaranje disciplinskega postopka. Institut absolutnega zastaralnega roka je treba razumeti tako, da ne zadošča, da organ DK /prve ali druge stopnje/ pred iztekom roka izda odločbo, temveč mora imeti posameznik /kršitelj/, na katerega se nanaša, tudi možnost, da se seznani z njeno vsebino. Zato mora disciplinski organ LD /prve ali druge stopnje/ pred pretekom absolutnega zastaralnega roka opraviti tudi vsa tista dejanja, ki so potrebna za to, da se prizadeti lahko seznani z vsebino odločitve, to pa pomeni, da mora DK /oz. OZ oz. DK II stopnje/ o disciplinski zadevi odločiti in odločbo znotraj zastaralnega roka tudi vsaj odpraviti na njegov naslov.
Če OZ ali DK II stopne o pritožbi zoper DK prve stopnje ne odloči znotraj zastaralnega roka, potem zadeva zastara in ne nastopi položaj "molka organa" in posledično za kršitelja fikcija negativne odločbe, zaradi česar bi se ta lahko pritožil na drugostopenjski organ.
Molk organa nastopi tedaj, kadar organ ne odloči /praviloma o pravici/ oz. ne izda odločbe v zakonsko določen roku. Zaradi molka organa pa stranka ni vezana na rok za pritožbo, ki ga določa zakon (15 dni od vročitve odločbe), in lahko pritožbo vloži vse do izdaje odločbe, torej vse dotlej, dokler traja molk organa.
Zaradi možnosti zastaranja zadeve, še zlasti, če so ti roki kratki, verjetno noben kršitelj ne bo terjal oz. zahteval od DK, da o njegovi zadevi čimprej odloči, ampak bo prej verjetno poskušal zadevo zavlačevati tako dolgo, da bo zastarala, DK ali pritožbeni organ pa iz tega razloga postopek zoper njega ustavil.
Pravni poduk je sicer eden od obveznih sestavin odločbe, vendar, če ta v njej ni naveden, pa ne gre za njeno tako bistveno pomanjkljivost, da bi jo zaradi tega pritožbeni organ bil dolžan odpraviti oz. razveljaviti. Pritožnik se namreč lahko sam seznani s pritožbenimi roki, lahko pa od izdajatelja odločbe zahteva, da to pomanjkljivost odločbe odpravi.
jelen: Pritožil sem se na disciplinsko kazen. z kaznijo se nisem strinjav zato sem napisal pritožbo!
V kakšnem času oz. kako dolgo ima LD čas da skliče izredni občni zbor (jaz sem nekje prebrav 60dni lahko kdo potrdi???)
in še eno vprašanje, na izrednem občnem zboru mora biti vsaj polovica članov, če ne se počaka en ura in mora biti prisotnih vsaj 1/3 članov LD, kako je s tem če ni prisotnih 1/3 članov?
Za odgovore se vnaprej zahvaljujem
Če pravila določajo, da mora tudi potem, ko preteče ena ura, biti prisotnih najmanj 1/3 članov LD, potem je OZ sklepščen, če je na njem navzočih najmanj 1/3 članov, če je navzočih manj kot 1/3, potem ni sklepščen in ne more veljavno in zakonito odločati.
HVALA!
in kako je zaj s tem če ne skličejo izredni občni zbor v roku 60 dni???
kakšno prednost oz slabost prinaša? se kaj razveljavi?
Problem lahko nastane, če so se vzorci Pravilnikov in Pravil LZS prepisovali, LD pa opravila njihove popravke oz. jih sebi prilagodila tako, da je v njih nekaj dodala, nekaj iz njih pa črtala. Zaradi tega je lahko prišlo do neskladnosti splošnih aktov LD. Pravilnik o DP pred DK ne določa kdaj in kdo sme sklicati izredni OZ. To določa temeljni akt - Pravila. Izredni OZ mora biti sklican tako kot to določajo in opredeljujejo Pravila, v nasprotnem se lahko postavi vprašanje o zakonitosti njegove sklica in odločanja.
60 dnevni rok je inštrukcijski rok, za organ pa nima nobenih pravnih posledic, če o zadevi v tem roku ne odloči. V DK se ne odloča o članskih pravicah člana /kršitelja/, teveč o tem ali je storil očitani prekršk in če ga je storil ali je zanj tudi kriv in o izreku kazni za storjen prekršek. V DP je torej sporen član sam /je oz. ni storil prekrška/, ne pa članska pravica.
Roka v katerem mora organ odločiti o zadevi ne smemo zamenjati z rokom, v katerem se mora sklicati izredni OZ. Gre za dva povsem različna roka. Prvi se nanaša na rok, v katerem mora organ odločiti o zadevi, drugi pa se nanaša na rok, v katerem se mora od prejema zahteve sklicati izredni OZ.
Razloge za sklic izrednega OZ določajo Pravila. Ali je pritožba zoper odločbo DK razlog za sklic izrednega OZ? Lahko je, če tako določajo Pravila, lahko pa to ni, če Pravila tega izrecno ne določajo. Še zlasti to ni razlog, če ni nobene nevarnosti za zastaranja zadeve, če tudi bi se pritožba obravnavala na rednem OZ /načelo ekonomičnosti DP/. Vse to so dejstva in okoliščine, ki jih je treba upoštevati. Vse pa je odvisno od tega, kako ima posamična LD te zadeve urejene v svojih internih splošnih aktih.
Lovec je storil prekršek, katerega je odkril LČ. LČS je podala prijavo na UO, ki je kršitelju izdal sklep, s katerim ga je spoznal za krivega in mu izrekel disciplinsko kazen (brez izvedbe postopka).
UO odloča tudi o omilitvi kazni, na vlogo kršitelja.
Utemeljitev:
UO je o zadevi sam odločil, ker je bil primer lahek in ker ima LD v svojih Pravilih opredeljeno kršitev in kazen, DK pa obravnava le tiste kršitve, ko je treba zbirati dokaze, zaslišati priče, itd.
Komentar:
Ne vem kako se lahko izvede DP brez zbiranja dokazov. Po logiki je treba najprej zbrati dokaze in če ti dokazujejo kršitev, ki jo je storil posameznik, še le tedaj je mogoče podati predlog za uvedbo DP. Brez dokazov prekrška ni, te pa je treba najprej zbrati, sami ne padejo z neba v naročje predlagatelja DP. V DP pa jih je treba še preizkusiti ali so resnični in če držijo vodo. Če LD v svojih aktih nima navedenih ravnanj, ki pomenijo disciplinki prekršek in zanje predpisanih kazni, potem itak ne more nikogar kaznovati. Vnaprej predpisani dic. prekrški in zanje predpisane kazni so torej osnovni pogoj, da je sploh mogoče koga kaznovati. Poleg tega je v preddisciplinskem postopku, glede na pravne posledice, treba ločiti:
-prijavo prekrška
-pobudo za uvedbo DP
-predlog za uvedbo DP
-sklep o uvedbi DP
P.s.:
Zelo zanimiv primer in temu primerno bodo verjetno tudi komentarji.
Pri nas smo imeli že več primerov, ko gospodar sam izreče sankcijo - ustno. Seveda gre tu za blage prekrške. Če se kršitelj strinja s sankcijo je to najenostavnejši in najhitrejši način kaznovanja. Tudi take kazni zaležejo, pa še kako........
Detel ta sistem deluje pri preprostih poštenih jagrih, kakor imaš pa eno intrigo v LD je pa to zagarantirana pot v anarhijo.
Nažalost.
Pri nas smo imeli že več primerov, ko gospodar sam izreče sankcijo - ustno. Seveda gre tu za blage prekrške. Če se kršitelj strinja s sankcijo je to najenostavnejši in najhitrejši način kaznovanja. Tudi take kazni zaležejo, pa še kako........
Temu jaz ne rečem sankcija. Gospodar LD ima pravico, pa tudi dolžnost, da opozarja na nepravilnosti, ki jih storijo člani, predvsem za področja odstrela divjadi in del, ki jih površno ali sploh ne opravijo v lovišču. To je po moje pozitivna komunikacija, premalo uporabljena, ki v večini primerov zaleže bolj, kot disciplinski ukrep.
Temu jaz ne rečem sankcija. Gospodar LD ima pravico, pa tudi dolžnost, da opozarja na nepravilnosti, ki jih storijo člani, predvsem za področja odstrela divjadi in del, ki jih površno ali sploh ne opravijo v lovišču. To je po moje pozitivna komunikacija, premalo uporabljena, ki v večini primerov zaleže bolj, kot disciplinski ukrep.
:limona:
Upravni odbor in ne disciplinska komisija
V zadnji številki Lovca je opisan slab primer prakse vodenja disciplinskih postopkov. Verjetno pa je v praksi takih primerov še več. Sam poznam primer, ko je članu disciplinski ukrep po hitrem postopku izrekel kar upravni odbor, čeprav po Pravilih ni pristojen organ za izrekanje disciplinskih ukrepov. Domnevnemu kršitelju v tem primeru niti ni bila dana možnost, da bi se izjasnil o dejstvih in okoliščinah storjenega disciplinskega prekrška. Iz ene neumnosti pa je UO naredil še drugo neumnost, ko je po prejemu dopisa s strani kršiteljevega zagovornika, zaprosil disciplinsko komisijo, da poda svoje mnenje o tej disciplinski zadevi. Ni treba biti pravnik, da bi ugotovili, da disciplinska komisija ne more dajati nobenih mnenj niti presojati zakonitosti sklepov, ki jih sprejme in izda UO ali kateri koli drugi organ LD. Pristojna je izključno za vodenje disciplinskih postopkov, za ugotavljanje kršitev in za izrekanje ukrepov, vse to pa v skladu z notranjimi akti lovske družine. Kako naj disciplinska komisija sploh nepristransko vodi postopek, če pa pred tem poda svoje mnenje in se z zadevo okuži. Okuženo drevo, namreč ne more roditi neokuženih sadežev. Če je drevo okuženo, potem so okuženi tudi njegovi sadeži. Disciplinska komisija je v tej zadevi ugotovila, da je izrečeni ukrep UO v nasprotju z 29. čl. ustave RS, da UO ni pristojen organ za vodenje disciplinskih postopkov in da je kršil Pravilnik o disciplinskem postopku ter ugotovila, da postopek v tem primeru ni več dopusten.
UO bi zakonito ravnal, če bi izdani sklep razveljavil oz. odpravil, zoper kršitelja pa podal zahtevo za uvedbo DP pred DK . Ta pa bi nato v DP ugotavljala odgovornost kršitelja za očitani storjeni prekršek in mu v primeru dokazane krivde izrekla enega izmed v Pravilih navedeni disciplinski ukrep.
UO sicer ni vezan na ugotovitve in mnenje DK, vendar postopka ne more več zakonito izpeljati, ker je DK z zadevo že okužena oz. je že podala svoje mnenje, da postopek ni več dopusten. Zakaj postopek ni več dopusten DK ni povedala, t.j. obrazložila in utemeljila. Res pa je, da DK o isti zadevi ne more dvakrat odločati oz. sprejeti dva različna sklepa, torej enkrat, da postopek ni več dopusten in drugič zoper kršitelja ponovno voditi postopek in ga morda celo kaznovati – mu izreči disciplinsko kazen.
V tem primeru se je domnevni kršitelj zaradi storjenih postopkovnih napak UO elegantno iz pravno-formalnih razlogov izognil disciplinskemu pregonu, od LD pa lahko zdaj še celo zahteva povračilo vseh stroškov, ki jih je imel v zvezi s tem postopkom, tudi povračilo stroškov odvetnika.
Morda pa se bodo odgovorni iz tega primera le naučili, da je treba DP voditi zakonito in pravilno in tako kot to določajo notranji splošni akti LD in da ima vsak društveni organ le in samo tiste pristojnosti, ki jih določajo Pravila in da je treba vsakomur, v pravice katerega se posega, dati možnost, da se izjasni o okoliščinah in dejstvih, preden organ poseže v njegove pravice /pravico do lovskega udejstvovanja - lova/.
... Morda pa se bodo odgovorni iz tega primera le naučili, da je treba DP voditi zakonito in pravilno ...
Optimist!
Mene pa nekaj zanima. Kakšno prakso imate v vaših LD glede izrekoa sankcije prepovedi lova na določeno divjad. V enem primeru se je zgodilo, da član LD ni pravočasno poravnal finančnih obveznosti do LD (1 teden zamude), kar se po pravilih šteje kot huda kršitev in mu je DK prepovedala lov na določeno vrsto divjadi. Član LD se v nobenem primeru ni prekršil zoper divjad oz režim lova ali karkoli, zato menim da je bila sankcija prestroga oz. butasta. Zanima me kako imate po drugih LD urejene kazni za prekrške, pri katerih se direktno ne prekrši zoper divjad, režim lova, način lova,... Sam sem tudi mnenja, da je tako "omejevanje" protizakonto. Se motim? Prav tako pa se mi zdi da so disciplinski postopki zadnji "vzvod" pri "discipliniranju" članov. Vaše mnenje?
Mene pa nekaj zanima. Kakšno prakso imate v vaših LD glede izrekoa sankcije prepovedi lova na določeno divjad. V enem primeru se je zgodilo, da član LD ni pravočasno poravnal finančnih obveznosti do LD (1 teden zamude), kar se po pravilih šteje kot huda kršitev in mu je DK prepovedala lov na določeno vrsto divjadi. Član LD se v nobenem primeru ni prekršil zoper divjad oz režim lova ali karkoli, zato menim da je bila sankcija prestroga oz. butasta. Zanima me kako imate po drugih LD urejene kazni za prekrške, pri katerih se direktno ne prekrši zoper divjad, režim lova, način lova,... Sam sem tudi mnenja, da je tako "omejevanje" protizakonto. Se motim? Prav tako pa se mi zdi da so disciplinski postopki zadnji "vzvod" pri "discipliniranju" članov. Vaše mnenje?
Za zamujanje s plačilom imamo v naši LD obresti. 1 euro na dan.
1)opomin
2)črtanje iz članstva(če se ne drži roka iz opomina)
1)opomin
2)črtanje iz članstva(če se ne drži roka iz opomina)
Edina prava in zakonita pot.
PROF.racoon
06-02-12, 15:29
Mene pa nekaj zanima. Kakšno prakso imate v vaših LD glede izrekoa sankcije prepovedi lova na določeno divjad. V enem primeru se je zgodilo, da član LD ni pravočasno poravnal finančnih obveznosti do LD (1 teden zamude), kar se po pravilih šteje kot huda kršitev in mu je DK prepovedala lov na določeno vrsto divjadi. Član LD se v nobenem primeru ni prekršil zoper divjad oz režim lova ali karkoli, zato menim da je bila sankcija prestroga oz. butasta. Zanima me kako imate po drugih LD urejene kazni za prekrške, pri katerih se direktno ne prekrši zoper divjad, režim lova, način lova,... Sam sem tudi mnenja, da je tako "omejevanje" protizakonto. Se motim? Prav tako pa se mi zdi da so disciplinski postopki zadnji "vzvod" pri "discipliniranju" članov. Vaše mnenje?
Primitivno, če je res vse tako kot pišeš...
Jah primitivno, pa še in še poznam takih cvetk... Kaj storiti da ne bi do tega prihajalo? Po moje bi morali v DK sedeti taki ljudje ki imajo vsaj nekaj osnovnih pojmov o pravu, prekrškovnih postopkih itd...ne pa funkcij željni jagri. Po moje tudi kakšno izobraževanje s strani LSZ oz ZLD ali OZUL, saj je vseeno kdo, ne bi škodilo. Samo kot predlog:icon_wink: da ne bi prihajalo do hude krvi zamer intrig po LD-jih.
PROF.racoon
06-02-12, 22:03
Težko, oz. nemogoče, je take kaj učiti, če sami ne spregledajo...
Ne bom posploševal, bom pa rekel da je zelo malo družin , ki majo pravila tako dobro napisana da se jih ne bi dalo.... Največkrat je celo tako da še tisti, ki sedijo v Dk ne poznajo svojih pravil in potem si jih sproti zmišljujejo. Svetujem vse drugo prej, ampak ko ne gre več jim pa predstaviš svojega odvetnika in se stvari zelo hitro obrnejo....
Odvetniki so res zadnja opcija, ker sabo prinesejo še druge probleme...
Pri nas te pa noben ne opominja. Vsi so pravočasno obveščeni. Plačilo članarine je že več let na isti datum. V kolikor ne plačaš članarine si avtomatsko brisan iz članstva.
Pri nas je praksa, da se morebitnemu neplačniku članarine najprej pošlje priporočeno po pošti s povratnico opomin in če po prejemu opomina članarine niti v dodatno postavljenem roku ne plača, ga UO v skladu s Pravili črta iz članstva LD. UO o črtanju člana iz članstva LD zaradi neplačila članarine izda ugotovitveni sklep. Po naših Pravilih namreč članu preneha članstvo oz. se iz članstva LD črta, če ne plača članarine ali drugih prispevkov, sprejetih na občnem zboru. Po Pravilih pa ni nujno neplačniku poslati opomina, glede na to, da je članstvo en mesec pred njenim plačilom pisno obveščeno, pravila pa tega tudi ne določajo oz. opredeljujejo. A v praksi se pri nas ravna tako kot sem opisal. Opomin s povratnico se neplačniku pošlje iz pravne previdnosti, da se v morebitnem pritožbenem postopku ne bi mogel sklicevati na to, da ni vedel do kdaj mora plačati članarino ali da obvestila o višini in roku njenega plačilo ni prejel.
Pri tem načinu prenehanja članstva se uporabljajo pravila o načinu včlanjevanja in prenehanju članstva v LD, to pa ureja njen temeljni akt - Pravila.
No, vse lepo in prav. Kako pa ravnate v primeru, da oseba, ki ni plačala članarine odkrito pove, da trenutku nima denarja iz takega ali drugačnega razloga in bo poravnal recimo pol zdaj, pol čez 1 mesec in mu drugače nikakor ne gre skozi...? A ravnate isto ali se najde razumevanje v LD? Mislim, da če se bo tako nadaljevalo v teh časih, bo tega vedno več... In dvomim, da je katere lovska družina tako revna, da ne bi mogla počakati mesec dni s plačilom pri več let aktivnem in sicer zagnanem lovcu...
Ne vem, ampak me res zanima kako je v takih primerih po drugih lovskih družinah? Ne rabi mi noben razlagati po črtici pravil, ker vem, da se ga lahko komot briše iz članstva.
lp
Za obveznosti, ki me čakajo v bodočnosti (Ufff, kar nekaj je tega:icon_evil:) namensko varčujem in dajem na kraj, ker vem, da bo kasneje še težje spraskati denar na kup. Tako priporočam vsem, ki jih čaka finančna obveza v bodočnosti, pa so na kratkem s penezi. Se zanašati na druge ljudi za obveznosti, ki so naprej znane, se mi zdi neresno in neodraslo.
Če pa kaj ne gre, ne gre ne danes in ne jutri, pa planu o tem finančnem izdatku rečem zbogom.
V moji LD je tudi v Poslovniku LD zapisana možnost obročnega plačila članarine, kar odobri UO. Problem so vsakoletni neplačniki do roka in blagajnik jim pošilja opomine, kot je opisal MilanK. Vendar pozor, član ni dvignil priporočene pošiljke /nemenoma/ in ker za tako vrsto pošiljke ni možnosti prisilne vročitve, je bil član iz članstva kljub temu brisan. Sedaj uveljavlja sodno varstvo zaradi neupravičenega brisanja. Epiloga še ni, njegov odvetnik, znan tudi v lovskih vrstah, napoveduje odškodnino napram LD in jasno tudi preklic bisanja.
Ok, razumem oba. Ampak to so skrajnosti... Jaz sem imel v mislih le izjemo, ki se zgodi enkrat ali 2x v celotnem lovskem stažu. Svaka čast tistim, ki nikoli niso imeli težav ali kakega nepredvidljivega stroška vmes, ko so morali poseči tudi po prihrankih in jih porabiti, ali pa celo kje v zadnjem času ostali brez službe...
lp
... Ampak to so skrajnosti... Jaz sem imel v mislih le izjemo,...
Za izjeme narediš izjemo. Pri dobrih odnosih pa izjem ne rabiš in solovcu, ki je res potreben pomoči pomagaš s prispevkom, da plača v roku.
No, vse lepo in prav. Kako pa ravnate v primeru, da oseba, ki ni plačala članarine odkrito pove, da trenutku nima denarja iz takega ali drugačnega razloga in bo poravnal recimo pol zdaj, pol čez 1 mesec in mu drugače nikakor ne gre skozi...? A ravnate isto ali se najde razumevanje v LD? Mislim, da če se bo tako nadaljevalo v teh časih, bo tega vedno več... In dvomim, da je katere lovska družina tako revna, da ne bi mogla počakati mesec dni s plačilom pri več let aktivnem in sicer zagnanem lovcu...
Ne vem, ampak me res zanima kako je v takih primerih po drugih lovskih družinah? Ne rabi mi noben razlagati po črtici pravil, ker vem, da se ga lahko komot briše iz članstva. Imeli pa smo pred leti primer, ko je svojemu lovskemu prijatelju njegov prijatelj plačal članarino, ker je ta zaradi nezaposlenosti ni mogel plačati, prejemal je le socialno pomoč.
lp
------------------------
Mi do zdaj še nismo imeli primera, da bi član zaradi socilane stiske, v kateri se je znašel ne po svoji krivdi npr. zaradi naravne nesreče, smrti ožjega družinskega člana, izgube službe, ipd, dal vloga na UO za obročno plačilo ali delno ali celotno oprostitev plačila članarine.
Prepričan pa sem, da bi UO ob takih objektivnih okoliščinah ugodil njegovi vlogi. Kadar član npr. v požaru izgubi vse svoje premoženje, je potreben pomoči in to mu lahko nudijo tudi člani njegove LD, ne pa da ga še dodatno prizadenejo z črtanjem iz članstva LD. Prijatelje spoznaš v stiski in ne tedaj, ko ti gre dobro.
........... Vendar pozor, član ni dvignil priporočene pošiljke /nemenoma/ in ker za tako vrsto pošiljke ni možnosti prisilne vročitve, je bil član iz članstva kljub temu brisan. Sedaj uveljavlja sodno varstvo zaradi neupravičenega brisanja. Epiloga še ni, njegov odvetnik, znan tudi v lovskih vrstah, napoveduje odškodnino napram LD in jasno tudi preklic bisanja.
Prisilne vročitve ne pozna noben zakon /ZUP, ZPP in ZKP – te tudi v nobenem postopku ni mogoče opraviti/, ti zakoni pa poznajo fikcijo vročitve, da se torej vročitev šteje za opravljeno, če naslovnik v postavljenem roku pošte ne dvigne. Vendar je v tem primeru treba poslati pisanje - opomin v kuverti z vročilnico in ne z povratnico. Na vročilnici je namreč zapisano opozorilo in pravne posledice, če naslovnik v 15. dneh ne bo dvignil pošiljke. Če je v postavljenem roku /15 dni/ ne dvigne, se šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo v hišnem poštnem predalčniku ali na vratih puščeno obvestilo, na to pa je treba naslovnika opozoriti v puščenem obvestilu. Lahko pa se vročitev opravi tudi po članu LD ali kaki drugi osebi, vendar ob smiselni uporabi pravil vročanja iz zakona o pravdnem postopku.
vBulletin® v3.8.6, Copyright ©2000-2012, Jelsoft Enterprises Ltd.