MLikar
5. November 2015, 07:07
Na http://www.strelec.si/forum/thread-15170-post-105997.html#pid105997
mr.T piše tole:
Danes sem bil na sestanku na LZS (skupaj z Maretom) in Biatloncih(skupaj z Tomažem) , oboji nič ne vedo, nihče jih ne obvešča ,oboje je resno zaskrbelo čeprav so zadeve kar precej bizarne.
Pri lovcih zelo skeptično gledajo na šefa, ki je v delovni skupini in ne vedo v kateri vlogi je tam (kot elemet represivnega aparata?)bojijo se, da ne zastopa njhovih interesov ampak ......
Vse se jim je zdelo, da tako pe že ne bo šlo naprej a to so utvare , zaskrbelo jih je šele ko smo jim našteli koliko bo to povprečno LD in lovca koštalo . Tudi oni so bili v utvari, da njih pa ne bodo gledali, pa sem jim razložil kako so prav oni (LD Žančani) prvi dobil batine.
LZS ima lastno pravno službo oz pomoč za svoje člane tako ,da smo sveda opzorili kaj le ta služba počne in zakaj LD ne ugovarjajo na Inšpekcijske odločbe,da naj pošlejo članom obvestilo,da je pravna služba na voljo prav za take primere.
Ne pa dosedanja praksa kjer se prepognejo naprej in malo vazelina...
Pri biatloncih , ti fantje so že po aktualnem ZORO vsak dan hodijo po rdeči črti ,raje na pišem kaj vse je narobe.
A fantje se bodo obrnil dalje ,poslali bodo poizvedbo na MNZ in dalje tako da se bo začelo dogajati tudi iz njihove smeri mi pa nadaljujemo dalje po 'chain of command' naprej na Smučarsko zvezo, ki je lastnik orožja in strelišča . Potem pa seveda dalje na OKS ,pa naprej.... končna postajo aktualni ministri.
Zgleda da bo moment in masa pritiska proti tej delovni skupih kmalu precej večja.
Na žalost so vse zveze, ki imajo kaj z orožjem razen naših amaterskih zvez (tudi tu so ponekod vodilni ex-policisti in vojaki, ki si napačno domišljajo, da njih pa ne bodo gledal) pod vodstvom policijskih oz vojaških 'big wigs' ,ki so najprej policaji in vojaki šele nato vodje teh zvez , tako da se ob primerni avtoriteti vse preveč hitro postavijo na stran represivnega aparata.
MilanK
7. November 2015, 16:28
To je analiza strelišč, ki jo je izdelal glavni inšpektor MNZ:
Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana T: 01 428 58 70
F: 01 428 58 71
E: gp.mnz@gov.si
www.mnz.gov.si
Številka: 020-332/2014/7 (4-01)
Datum: 10. 3. 2015
Zadeva: Problematika na podrocju inšpekcijskega nadzora strelišc v RS –
analiza stanja
1. Uvodna metodološka pojasnila
Inšpektorat RS za notranje zadeve (IRSNZ) izvaja inšpekcijsko nadzorstvo na podrocju
delovanja strelišc v državi. Osnovna in temeljna naloga na tem podrocju, je zagotavljanje
javnega interesa v odnosu do življenja, zdravja in premoženja ljudi. Poleg podrocja nadzora
orožja in strelišc, IRSZN izvaja inšpekcijsko nadzorstvo še na petih podrocjih in sicer na
podrocju zasebnega varovanja, pirotehnike, varnosti in reda na smucišcu, detektivske
dejavnosti in tajnih podatkov. Skladno s tem, mora IRSNZ pri izvajanju nadzorov postavljati
prioritete dela skladno z organizacijskimi in kadrovskimi zmožnosti. To v praksi pomeni, da bi
bilo potrebno na dolocenem podrocju opraviti še vec nadzorov, vendar jih zaradi omejenih
kadrovskih resursov in širokega spektra nadzora po vseh podrocjih, preprosto ni možno.
Navedeno dejstvo je pomembno in ga je potrebno tudi upoštevati pri nadzoru strelišc, saj ni
mogoce izvesti vecje število nadzorov na tem podrocju, niti ni možno slediti vsaki pobudi za
nadzor, temvec je potrebno upoštevati gornje omejitve.
V obdobje analize so zajete aktivnosti in ukrepi v zadnjih štirih letih in sicer od 2010 do 2014.
Omejitev analize izhajajo tudi iz pristojnosti za nadzor, saj so za dolocene aktivnosti oziroma
nadzor dolocb na podrocju delovanja strelišc, pristojni tudi drugi organi, predvsem policija in
lovska inšpekcija. Analiza tako zajema zgolj, ukrepe iz pristojnosti IRSNZ.
Pri koncni oceni stanja problematike na podrocju strelišc in v povezavi s tem strelskih aktivnosti,so zelo pomembne tudi ugotovitve Policije pri obravnavi zadev na lokalnih nivojih, torej število prijav, ukrepov in problemov, ki so jih reševale pristojne policijske postaje.
2. Statisticni podatki IRSNZ
Statisticni podatki zajemajo vse prijave, ukrepe, aktivnosti, nepravilnosti in kršitve, ki jih je
IRSNZ prejel in obravnaval oz. ugotovil v analiziranem obdobju. Kot izhaja iz metodoloških
pojasnil, se podatki nanašajo izkljucno na aktivnosti in ukrepe IRSNZ, ter kot take še ne
odražajo celotne slike in problematike na tem podrocju. Statisticni podatki so razvidni iz spodnje preglednice:
Preglednica 1: Statisticni podatki
UKREPI – PRIJAVE 2010 2011 2012 2013 2014 SKUPAJ
Število prijav – pritožb 5 4 3 4 7 23
Število izvedenih nadzorov 18 5 6 12 25 66
Število ugotovljenih nepravilnosti 9 2 10 11 7 39
Število izrecenih prepovedi 4 2 3 3 1 13
Število uvedenih prekrškovnih postopkov 1 0 15 1 1 18
Iz števila podanih prijav je razvidno, da je bilo v zadnjih štirih letih skupno podanih 23 pisnih prijav oziroma pritožb. Vse prijave je IRSNZ tudi preveril v okviru možnosti in siceršnjih prioritet dela. Dolocene prijave pa je preveril že v okviru odprtih inšpekcijskih nadzorov.
Na podlagi podanih prijav, kakor tudi po uradni dolžnosti, je IRSNZ v tem obdobju skupaj
izvedel 66 inšpekcijskih nadzorov, pri cemer so bili nekateri redni (vnaprej nacrtovani), drugi pa izredni, praviloma nenapovedani. Skupno število ugotovljenih nepravilnosti je bilo relativno
veliko, saj so inšpektorji ugotovili skupaj 39 nepravilnosti, prav tako pa so v 13 primerih uporabili in izrekli najhujši ukrep – prepoved streljanja oz. uporabe strelišca. Prepovedi so bile dejansko izrecene v situacijah, kjer je po oceni inšpektorja dejansko obstajala nevarnost za življenje, zdravje in premoženje ljudi.
Skladno z ugotovljenimi nepravilnostmi, so bili uvedeni tudi prekrškovni postopki. Skupno je bilo uvedenih 18 prekrškovnih postopkov, pri cemer je potrebno poudariti, da so inšpektorji uvedli prekrškovne postopke predvsem za hujše nepravilnosti. Velikokrat so bile namrec posamezne
nepravilnosti odpravljene že takoj na kraju, v casu nadzora, ali pa so bile te manjše in so v takih primerih inšpektorji izrekli opozorilo.
3. Analiza vsebine prijav oz. pritožb
Uvodoma je potrebno pojasniti, da so evidentirane in predstavljene zgolj tiste pisne prijave, ki so bile uradno naslovljene in obravnavane na IRSNZ. V analizi niso pa niso zajete tiste pritožbe, kritike, vprašanja in pobude obcanov ter drugih subjektov, ki so se telefonsko obrnili na IRSNZ za pomoc, in so jim ob tem inšpektorji podali ustrezna pojasnila, ki so jim v tistem trenutku kot taka zadostovala. Velikokrat so se namrec klicatelj želeli dobiti zgolj nasvet kako naprej in kam oz. na koga se lahko obrnejo za razreševanje problemov.
Izpostaviti je potrebno tudi dejstvo, da so se krajani oziroma obcani ob zaznavi problemov
povezanih s streljanjem, najprej obrnili na pristojne policijske postaje. Tudi na ta nacin, se je po oceni IRSNZ razrešilo mnogo težav oziroma so obcani prejeli ustrezna pojasnila, kaj je
dovoljeno in kaj ne, ter kakšne so pristojnosti. Zato posamezne prijave kot take tudi niso prišel
do IRSNZ. Kot namrec izhaja iz številnih pritožb podanih na IRSNZ, so se obcani obrnili na
IRSNZ, ker so bili do sedaj neuspešni in nemocni pri reševanju problemov v lokalni skupnosti in
v dialogu z razlicnimi strelskimi društvi, lovskimi družinami oz. posamezniki.
IRSNZ je v obravnavanem obdobju prejel 23 pisnih prijav oziroma pritožb. V nadaljevanju so
predstavljeni bistveni povzetki podanih prijav oziroma pritožb.
3
Povzetek bistvenih vsebin podanih pisnih prijav – pritožb na IRSNZ
- obcan zahteva ukrepanje IRSNZ, ker je našel zarito kroglo v napušcu hiše v bližini strelišca
(izveden nadzor – izrecena prepoved streljanja);
- krajevna skupnosti podaja prijavo za strelišce, ker se strelja mimo gozdnih poti in
sprehajalnih poti in se obcani pocutijo ogroženi (izveden nadzor, ki je ugotovil možnost izleta
krogel - izrecena prepoved);
- krajevna skupnost podala prijavo zoper strelišce v gramoznici, iz katerega se dnevno sliši
pok, obcani pa se pocutijo ogrožene, ker ne vedo od kje bo priletel izstrelek in so na lokalno
skupnost veckrat naslovili zahtevo, da preko ustreznih organov prepreci tako dejavnost
(izveden nadzor, inšpektor na podlagi veljavnih dolocb ni mogel ocitati nepravilnosti).
Krajevna skupnost je v nadaljevanju še veckrat "urgirala" in zahtevala ukrepanje IRSNZ;
- prijave o vabljenju na razlicne strelske tekme, pri cemer je šlo za javne prireditve, le te pa
niso bile prijavljene, izpostavljena pa so bila vprašanja tudi glede zagotavljanja varnosti pri
tem (po posredovanju inšpektorja je so bile tekme še pred izvedbo odpovedane);
- oglaševanje streljanja, prodaja streliva na prireditvi, pri cemer so bili podani ocitki IRSNZ, da
ne ukrepa za vse enako, društva kaznuje, policijsko veteranskih združenj pa ne;
- prijava cez lovsko družino, ki je izvajala streljanje na nacin, ki sodi v dejavnost civilnih
strelišc in naj bi šlo za zlorabo dolocil, ki izvzemajo lovce iz dolocb Zakona o orožju
(inšpektor posredoval pisno opozorilo lovski družini, nazaj pa je bil podan zelo oster
odgovor, da oni to pac lahko pocnejo, ker za njih ne veljajo te zakonske dolocbe);
- še ena prijava, ki je kazala na sume kršitve s strani lovske družine in sicer dolocb, ki urejajo
izvajanje dejavnosti civilnega strelišca in dolocb, ki urejajo vodenje orožnih evidenc;
- ena prijava se je nanašala na nepravilno uporabo strelnega orožja na lovu, kar je imelo za
posledico vec hudih poškodb udeležencev lova – odstopljeno Lovskemu razsodišcu Lovske
zveze Slovenije, saj je šlo za sume kršitve lovskih predpisov pri vec lovskih organizacijah;
- prijava, da se bo na strelišcu odvijal strelski piknik za katerega pa strelišce in lastnik nimata
ustrezne dokumentacije, prav tako se bo s tem ogrožalo obcane – (izveden nadzor,
ugotovljene nepravilnosti in izrecena prepoved);
- prijava, da je strelsko društvo izvaja nedovoljeno dejavnost civilnega strelišca in nedovoljeno
prodajo doma polnjenega streliva, strelja pa lahko vsakdo s "placilom na roko" (izveden
nadzor, v postopku pa ni bilo najdenih dokazov, da bi se lahko društvu to ocitalo);
- pritožbe obcanov glede urejanja strelišca v strnjenem naselju v bivši tovarni, pri cemer
prihajajo poki iz pištol in pušk, to pa zelo vpliva na okolje in se ga sliši dalec na okoli, prav
tako je zaskrbljujoce vprašanje varnosti, ker se smer streljanja izvaja proti bližnjimi hišami
(oddaljenost zgolj 50 m) (izveden nadzor, pri cemer se društvu in posamezniku ni moglo
ocitati nepravilnosti glede na trenutno veljavno zakonsko ureditev);
- pritožbe obcana, da strelišce ogroža obcane, pri poseku letnih pridelkov in ob obdelavi
kmetijskih površin, saj se streljanje izvaja neposredno ob njihovih parcelah in ne vedo od kje
lahko prileti izstrelek;
- pritožbe obcanov glede ogroženosti zaradi izvajanja strelskih aktivnost na strelišcu, kjer že
vec let rešujejo to problematiko, strelci pa so celo agresivni in arogantni do bližnjih
stanovalcev – podana so bila tudi novinarska vprašanja na to temo (izveden nadzor, pri
cemer glede na veljavno zakonsko ureditev, ni bilo mogoce ocitati nepravilnosti);
4
4. Bistvene ugotovitve inšpekcijskih nadzorov
Inšpektorji so v obdobju 2010 – 2014 izvedli skupaj 66 rednih in izrednih inšpekcijskih nadzorov,
v katerih je bilo skupaj ugotovljenih 39 nepravilnosti, v 13 primerih pa je bil uporabljen najstrožji
ukrep – prepoved streljanja oziroma uporabe strelišca. Najpogostejše nepravilnosti in
posledicno kršitve, ki so jih ugotovili inšpektorji v nadzorih so predvsem naslednje;
- v najmanj desetih primerih je bilo ugotovljeno, da lahko izstreljene krogle letijo izven
obmocja strelišca, zaradi cesar so inšpektorji tudi takoj tudi izrekli prepoved streljanja. Šlo je
za razlicne primere od najetih zemljišc, parcel, civilnih strelišc do lovskih strelišc. Na teh
strelišcih se je streljalo s kratkocevnim orožjem, kot tudi dolgocevnim risanim orožjem.
Konfiguracija strelišc in zacetna tocka streljanja je omogocala, da je možno direktno ustreliti
preko nasipov oziroma drugih ovir strelišca, zaradi cesar je oziroma bi lahko prišlo do
ogrožanja varnosti ljudi in njihovega premoženja v okolici teh strelišc. Ob neposrednih
ogledih bližnje okolice so bili najdeni izstrelki krogel v lubju dreves, najdene so bile krogle v
fasadah stanovanjskih hiš, v enem primeru pa je krogla priletela tudi v roleto okna
stanovanjske hiše. Prav tako je bilo ugotovljeno, da v nekaterih primerih krogle letijo nad in
pod blendo na strelišcu, pri ogledu vrha koncnega nasipa pa so bile v drevju opažene
prestreline in koncne ustreline, pri cemer je bila v drevju tudi najdena krogla v globini 6 cm.
V teh primerih je šlo za zahtevno problematiko, saj je bilo v osnovi doloceno strelišce
urejeno skladno s predpisanimi pogoje, šele podrobni ogled neposredne bližnje okolice pa je
pokazal, da krogle dejansko letijo izven "zavarovanega" obmocja;
- ugotovljeni so bili primeri, da je strelsko društvo na svojem internem strelišcu dovoljevalo
posojanja orožja v nasprotju z dolocbo 44. clena Zakona o orožju, torej osebam, ki nimajo
orožne listine za tako orožje, pri cemer je inšpektor izrekel prepoved takega ravnanja, v
nadaljevanju pa je tudi skozi pritožbe upravno sodišce potrdilo odlocitev inšpektorja. Pri
spremljanju tega primera, ki se je reševal vec let, se je tudi ugotovilo, kako se zlorablja
veljavne dolocbe, saj je to isto društvo v nadaljevanju spremenilo ime in pod drugim imenom
ponovno nadaljevalo z nedovoljeno dejavnostjo;
- zaznani so bili primeri, da so strelska društva oziroma lovske družine, nameravala
organizirati javno prireditev strelskega tekmovanja, ceprav niso pridobila predpisanega
dovoljenja upravne enote. Inšpektorji so pravocasno zaznali namero in opozorili
organizatorje še pred izvedbo, ki so v nadaljevanju odpovedali tekmo;
- ugotovljen je bil primer, da je lovska družina nameravala organizirati tekmovanje na travniku,
ki je del lovišca, ki naj bi se ga udeležile tudi osebe, ki niso lovci – inšpektor je še
pravocasno opozoril na tako ravnanje in se je tekma odpovedala;
- ugotovljen je bil primer, da je lovska družina organizirala strelska tekmovanja in pri tem ni
vodila ustreznih orožnih evidenc. Tudi sicer je bilo ugotovljenih vec nepravilnosti v nadzorih
povezanih z evidencami.
- odkrit je bil primer, ko je samostojni podjetnik izvajal dejavnost civilnega strelišca, za
katerega bi moral imeti dovoljenje, vendar ga ni imel. Inšpektor mu je v postopku izrekel
prepoved izvajanja te dejavnosti do pridobitve dovoljenja, kar je v nadaljevanju tudi pridobil.
- veckrat so bile skupni imenovalec orožne evidence, ki jih morajo voditi pri izvajanju
dejavnosti civilnega strelišca in niso bile vodene oz. so bile vodene nepravilno, nepopolno,
neažurno. To je bilo ugotovljeno tako pri lovskih družinah, ki so organizirala strelska
tekmovanja, kot tudi pri društvih, ki so izvajal dejavnost civilnega strelišca;
- ugotovljeni so bili primeri nepravilnega in neustreznega hranjena orožja in streliva.
Predvsem orožje in strelivo ni bilo hranjeno v predpisano tehnicno varovanih prostorih po 4.
5
clenu Pravilnika o tehnicnih pogojih varovanja prostorov, kjer se nahaja orožje, redu na
strelišcu in pogojih za izvajanje streljanja;
- ugotovljen je bil primer izvajanja streljanja na zemljišcu, ki je kot tak kategoriziran za
kmetijsko dejavnost. Inšpektor IRSNZ je na tem delu sicer prepovedal streljanje z vidika
zagotavljanja varnostnih pogojev do izpolnitve le teh. Zavezanec je sicer v nadaljevanju
"izpolnil" varnostne pogoje, vendar pri tem prihaja do kolizije, saj je Inšpektorat za kmetijstvo
in okolje na tem zemljišcu prepovedal katerokoli drugo dejavnost in zahteval vzpostavitev
stanja v prvotno stanje. Prav tako pa je bilo v zvezi s tem podanih vec pritožb krajanov,
uporabnik strelišca pa sta bila tako strelsko društvo, kot tudi lovska družina;
- ugotovljeni so bili primeri, da ni bilo reda na strelišcu in ni bilo ustrezno oznaceno. To je bilo
pa tudi veckrat ocitano v razlicnih pritožbah in novinarskih vprašanjih, da strelišca kot taka
niso ustrezno ali pa zadostno oznacena in da se obcani pocutijo ogrožene. Zaznani so bili
tudi primeri, da je bil trak namešcen, potem pa se je skozi cas strgal in ni vec služil namenu
oziroma oznacevanju zavarovanja;
- posebej problematicen je bil tudi ugotovljen primer samostojnega podjetnika, ki je izvajal
usposabljanje in streljanje za razlicne skupine oseb, tako iz Slovenije kot tudi iz tujine.
Prijave na streljanje so potekale tako neposredno kot tudi po spletu, za izvedbo pa je
organizator prejemal nakazila na osebni racun. Šlo je za tipicno zlorabo in izogibanje
trenutno ohlapnih dolocil Zakona o orožju, pri cemer se dejansko organizatorju sprva ni
moglo dokazati takega ravnanja. Šele na podlagi pregleda financnega poslovanja
posameznika, je bilo ugotovljeno, da je le ta prijemal visoke honorarje na svoj racun
(nakazila so bila tudi iz tujine) za tako imenovani "shooting course".
5. Druga zaznana problematika
Poleg neposrednih ugotovitev v inšpekcijskih nadzorov, je IRSNZ pri svojem delu zaznal še
doloceno drugo problematiko, ki je neposredno povezana z delovanjem strelišc in subjektov, ki
se ukvarjajo s tem in sicer:
Pristojnost za nadzor:
Inšpektorji so se pri nadzoru srecali z vrsto težav glede pristojnosti za ukrepanje, predvsem
nasprotovanju zavezancev, da inšpektorji IRSNZ niso pristojni za ukrepanje proti lovcem in
izvajanju lovskih aktivnosti, kakor tudi ne proti posameznim društvom, ki nimajo v posesti
lastnega orožja. Zato je bilo v teh postopkih vloženih vec pritožb zoper postopanje inšpektorjev,
v nadaljevanju pa je bilo tudi v sodnih in upravnih postopkih pravnomocno potrjeno, da so
inšpektorji IRSNZ dejansko pristojni. Še vec, sodišca so v obrazložitvah svojih aktov ocenila, da
se dejansko tudi pricakuje od inšpektorjev, da bodo s posebno skrbnostjo in odgovornostjo, po
uradni dolžnosti ukrepali vedno, ko ocenijo, da obstaja nevarnost za življenje za zdravje,
premoženje in življenje ljudi. Sodišce je namrec ocenilo, da je ta skrb in odgovornost še toliko
bolj pomembna, ker gre za specificno podrocje, kjer se uporablja strelno orožje. Seveda pa so
bili postopki dolgotrajni in kot taki manj ucinkoviti, saj je bila ves ta cas dolocena problematika
prisotna. Prav tako je potrebno vedeti, da se ocena, kaj kdo dejansko pocne v praksi in ali je
zavezanec IRSNZ ali ne, ne da izvesti iz pisarne ali pa po telefonu, temvec je potrebno oditi na
teren in dejansko izvesti inšpekcijski nadzor, saj se le na ta nacin lahko ugotavlja in preprecuje
zlorabe normativnih dolocb.
Ukrep – prepoved streljanja na dolocenem strelišcu:
Zaradi ohlapnih kriterijev, kaj mora doloceno strelišce zagotavljati z vidika varnosti in predvsem,
ker se strelišca delijo po statusu strelcev, se vedno znova postavlja vprašanje, kakšne zašcite,
prepreke oz. ovire naj bi strelišca pravzaprav imela za zagotavljanje varnosti. Ker teh pogojev
oziroma kriterijev ni dolocenih v trenutni zakonodaji, je inšpektor svojo odlocitev sprejel na
6
podlagi presoje okolišcin posameznega strelišca in nenazadnje tudi na podlagi lastnega
subjektivnega zaznavanja stanja. Zato je bila njegova odlocitev velikokrat predmet strokovne in
sodne presoje, vendar se je potrebno zavedati, da inšpektor nosi posebno odgovornost in da se
mora na terenu hipoma odlocati za nek ukrep. Inšpektorjem je bilo velikokrat tudi ocitano, da
nimajo pravice zahtevati postavitve neke ovire oziroma neke blende, ker za to nimajo podlage v
trenutno veljavnem predpisu. Dejansko je moral inšpektor v postopku na podlagi lastne presoje
"zapolniti odsotnost kriterijev". Skozi sodno prakso se je tudi potrdilo, da so bile odlocitve
inšpektorjev pravilne, zlasti v primerih, ko so obstajale možnosti izleta krogel iz obmocja
strelišca.
Strelišca razlicnih društev, drugih subjektov in posameznikov:
Isto strelišce lahko uporablja vec strelskih društev oz. imajo iste osebe registriranih vec strelskih
društev, ki uporabljajo isto strelišce kot clani razlicnih strelskih društev. Zaradi navedenega
prihaja oz. lahko prihaja do situacij, ko inšpektor v inšpekcijskem nadzoru zavezancu
(strelskemu društvu) na strelišcu prepove izvajanje streljanja. Po odhodu inšpektorja pa iste
osebe (kot clani drugega strelskega društva), ki ni bil preverjen, še naprej izvajajo streljanje na
tem strelišcu, saj jim to kot clanom drugega strelskega društva streljanje na strelišcu ni bilo
prepovedano. Zato bi bilo potrebno zagotovitvi enotni kriterij in da ne bi prihajalo do anomalij in
sicer po sistemu: en upravljavec strelišca, ki je odgovoren za izvajanje streljanja na strelišcu ne
glede na to, kdo na strelišcu izvaja streljanje. Podobno oziroma enako velja za strelišca
posameznikov, kjer morajo biti varnostni pogoji oz. tehnicni pogoji o urejenosti strelišca na
strelišcih posameznikov morajo biti izenaceni z vsemi ostalimi strelišci.
6. Zakljucek
Analiza, ki ima sicer nekatere metodološke omejitve, je pokazala, da je na podrocju delovanja
strelišc in strelskih aktivnosti v državi, dejansko prisotna problematika. Število podanih prijav
oziroma pritožb, predvsem pa ugotovljene nepravilnosti v inšpekcijskih nadzorih in ukrepi
inšpektorjev, izkazujejo, da v praksi prihaja do ogrožanja življenja, zdravja in premoženja ljudi.
Zato je potrebno resno in odgovorno preuciti vse vidike in na podlagi tega oceniti, kako in na
kakšen nacin vzpostaviti enotne pogoje in kriterije delovanja strelišc in strelskih aktivnosti v
državi.
mag. Mitja Perko
glavni inšpektor
inšpektor višji svetnik
Poslano:
- vodji medresorske delovne
Poganja vBulletin® Version 4.2.3 Copyright © 2024 vBulletin Solutions, Inc. All rights reserved.