Polivanje gnojnice

[JAKAJEŽ]

Na spodnji sliki se vidi polita gnojnica po snegu in pred datumom ko je to dovoljeno,če ni snežne odeje,pa še to le nekaj korakov od reke.Vaše mnenje.

[dolgin]

Prijava inšpektoratu......,400€ košta takle...

[POLH]

Res je. Prijavit, pa naj plača. Drugače ne razumejo. Poleg tega bo moral predložiti gnojilni načrt za kmetijo, če ga nima, pa ga izdelat. Tako bo tisti, ki to počne vsaj začel razmišljat o tem kaj dela.

[jazbec]

Med Mengšom in Kamnikom ja ravno tako danes nekdo lepo "označil svojo njivo"

[aron]

Če imaste občinski inšpektorat, bo kar dober. Na občini pa najdejo številko parcele in lastnika in to je to.

[Jagermaister]

Potem pa tudi adijo subvencije.

[cak]

Ta ista oblast, ki prepoveduje kmetu gnojiti svoje njive in mu zmanjšuje pridelek bo tudi nan slej ko prej zagrenila življenje.
Spomnite se mlečnih kvot. Kmetje so jih prodajali drug drugemu, tako težko jih je bilo dobiti. Sedaj, ko smo število molznic drastično znižali so politiki zadovoljni saj Slovenija mleko uvaža. Isto je z prašičerejo.
Od davnine je kmet gnojil po snegu. Zato ker se počasi topi in pronica v rodno plast. Pa prepovemo. In lovci to slikamo in se trudimo biti všečni oblasti. Vse proti kmetu, čeprav je naš zaveznik. Če je sovražnik smo največkrat sami krivi z svojo arogantnostjo. Pa nikoli ni gnojil zato, da se znebi gnoja ampak zato, da ga čim bolje izkoristi.
Ta kmet na sliki je pognojil le svojo njivo. Je na ravnini in vse pronica v tla. In daleč od hiš ali cest.
Če bi pa gnojnico zlil v potok ponoči ali spustil v kanalizacijo je pa v redu. Le dobiti te ne smejo.
Ko so bili lisičji kožuhi še cenjeni smo prosili kmete, da so gnojili.Prvo noč so lisice sigurno obiskale pognojene površine.

[aron]

Cak, tudi sam sem doma na podeželju. Mislim, da ni težava hlevski gnoj, ki ga kmetje zvozijo na njive in ga raztrosijo in zorjejo. problem se mi zdi fekalna gnojnica iz greznic, saj veš katera gnojnica. Tista pa mislim da ne sodi na njive. Če ne pa kar poljski wc na njive pa na juriš cela vas.

[Sršen]

Prepovedi so očitna posledica uničevanja podtalnice zaradi prekomernega gnojenja s tekočo gnojevko in umetnimi gnojili. Verjetno obstaja tudi strokovna obrazložitev zakaj je prepoved taka kot je.

[mugo]

Cak in podobni. Kadar o nečem pišeš, je dobro imeti kakšno strokovno osnovo o temi.
Hlevski gnoj ali pa gnojnica sta zelo različni zadevi. Gnoj ima velik del trdne snovi, celuloze in podobnega ki se ne izpira hitro v podtalnico in ne hlapi v zrak. Zemljo obogati z organsko snovjo, manj z amoniakom, razpada počasi in rastline to "pridobitev" koristijo dolgo časa.
Gnojnica nima skoraj nič trdne snovi, ima pa veliko amoniaka in dušika. Oboje se hitro spira skozi plasti zemlje v podtalnico ali v tekoče površinske vode. Pa tudi hlapi v zrak, zato je tudi kmetijstvo eden največjih onesnaževalcev ozračja z toplogrednimi plini. Gnojenje z gnojnico izven vegatacijske sezone, ko rastline ne "pijejo" je tako za rastline in kmeta skoraj čisto izgubljeno. No vode in ozračje pa zelo "obogati".

[Prskač]

Gre za skrajno neodgovorno ravnanje, katerega bi morali lovci-naravovarstveniki prijaviti inšpektorju in posledično za degradacijo ekosist ema/mov. Spomnim se, da je bilo prepovedano gnojiti od 15.11. do 15.2. oz. vsakič, ko je sneg ali poledenela površna, zaradi odtekanja gnojnice v podtalnico in možnega površinskega odtekanja v vodotoke.

[cak]

Do sedaj nihče ni napisal, da je bila gnojnica iz stanovanjskih hiš. To odvaža komunala.
Kmetije pa imajo rezervarje v katere se splakuje goveji gnoj, torej tudi trdni delci. Pred črpanjem se premeša z mešalnikom. Ali želite tudi to odvažati v komunalne čistilne naprave, njive pa gnojiti z umetnim gnojilom?

[dolgin]

Umetno gnojilo je drugačna zgodba,gre za bolj kontroliran vnos dušika,fosforja,uree itd..,kot pa z gnojnico,kjer niti ne veš kakšen delež česa imaš.... Takole gnojenje pa nima druzga učinka kot spiranje v vodne vire...

[cak]

Umetno gnojilo je drugačna zgodba,gre za bolj kontroliran vnos dušika,fosforja,uree itd..,kot pa z gnojnico,kjer niti ne veš kakšen delež česa imaš.... Takole gnojenje pa nima druzga učinka kot spiranje v vodne vire...
Vidim, da kmetije propadajo zato, ker ste vsi strokovnjaki odšli v mesta.
Zgornji citat je delno pravilen. Umetna gnojila sestavljajo čisti kemični elementi. Brez mikroorganizmov, ki jih zemlja najbolj potrebuje. Izločki mikroorganizmov so hrana za rastline. Samo umetno gnojenje povzroča propad mikroorganizmov in zemlja postane sterilna. To smo počeli v Jugi in 4 meterska črnica Panonske nižine je bila skoraj uničena.
Ne pravim, da pretirano gnojenje ob nepravem času ni škodljivo. Predvsem velike farme perutnine imajo preveč gnoja ki ga trosijo na premajhne površine. Če bi postopali pravilno, bi ta gnoj prepeljali na področja, kjer primanjkuje fosforja. Ampak to je že problem prevozov, vonjav in drugega.
Nihče ne pove, kaj z gnojem iz kmetij. Kapaciteta živali je normirana na površino. In odpadki (gnoj) se mora na to isto površino tudi vrniti. Lažje je kupiti umetno gnojilo in ceno všteti v ceno proizvoda. Zato pa smo nekonkurenčni predvsem vzhodnim državam, ki se z tem ne ubadajo preveč.

[mugo]

Do sedaj nihče ni napisal, da je bila gnojnica iz stanovanjskih hiš. To odvaža komunala.
Kmetije pa imajo rezervarje v katere se splakuje goveji gnoj, torej tudi trdni delci. Pred črpanjem se premeša z mešalnikom. Ali želite tudi to odvažati v komunalne čistilne naprave, njive pa gnojiti z umetnim gnojilom?

Poznaš razliko med gnojnico in gnojevko?

Peoblem, ki sili tudi osveščene kmete k polivanju gnojevke pozimi so premajhne jame za gnojevko. Ali pa so te za sam gnoj dovolj velike, pa se vanje steka še meteorna voda in so prehitro polne.

Danes ne bo noben pretiraval z umetnim gnojem, je predrag.

[mugo]

Vidim, da kmetije propadajo zato, ker ste vsi strokovnjaki odšli v mesta.
Zgornji citat je delno pravilen. Umetna gnojila sestavljajo čisti kemični elementi. Brez mikroorganizmov, ki jih zemlja najbolj potrebuje. Izločki mikroorganizmov so hrana za rastline. Samo umetno gnojenje povzroča propad mikroorganizmov in zemlja postane sterilna. To smo počeli v Jugi in 4 meterska črnica Panonske nižine je bila skoraj uničena.
Ne pravim, da pretirano gnojenje ob nepravem času ni škodljivo. Predvsem velike farme perutnine imajo preveč gnoja ki ga trosijo na premajhne površine. Če bi postopali pravilno, bi ta gnoj prepeljali na področja, kjer primanjkuje fosforja. Ampak to je že problem prevozov, vonjav in drugega.
Nihče ne pove, kaj z gnojem iz kmetij. Kapaciteta živali je normirana na površino. In odpadki (gnoj) se mora na to isto površino tudi vrniti. Lažje je kupiti umetno gnojilo in ceno všteti v ceno proizvoda. Zato pa smo nekonkurenčni predvsem vzhodnim državam, ki se z tem ne ubadajo preveč.
Eh Cak, spet nekaj na pamet.... Mimogrede, na kmetiji sem gor zrasel.
Kapaciteta živali je že normirana na površino, ki naj bi jo lastnik obdeloval. Če na to površino nato zvozi gnoj, ki je nastal kot produkt krmljenja izključno s krmo, pridelano na teh površinah, bi vse štimalo. Pa temu ni tako. Večinoma imajo prijavljene večje površine, kot se jih dejansko uporablja, nemi se s še marsičem drugim kot le s tem, kar se pridela na svojem, gnojevko pa se potem ne razvozi po celotni površini (ker vsa dostikrat tega niti ne omogoča), ampak se jo potem preveč na manjše površine. Pa preveč še ni tak problem kot je problem nepravi čas.
Nekonkurenčni pa prav gotovo nismo zaradi napačnega načina gnojenja, ampak zaradi premajhnih površin po kmetiji, ki posledično pomenijo prevelike stroške na enoto proizvoda.

[cak]

Nekonkurenčni pa prav gotovo nismo zaradi napačnega načina gnojenja, ampak zaradi premajhnih površin po kmetiji, ki posledično pomenijo prevelike stroške na enoto proizvoda.
Iste površine smo imeli pred 20 leti. Pa smo bili sposobni preživeti z domačo hrano. Danes niti slučajno.
Ne more kmet prijaviti več površin, kot jih ima. Če ima v najemu mora predložiti pogodbo.

[mugo]

Iste površine smo imeli pred 20 leti. Pa smo bili sposobni preživeti z domačo hrano. Danes niti slučajno.
Ne more kmet prijaviti več površin, kot jih ima. Če ima v najemu mora predložiti pogodbo.

Kmetijske površine se še vedno zaraščajo z gozdom. In pozidavajo. Pa nekaj je, kaj je prijavljeno za subvencije, drugo pa, kje se dejansko kaj prideluje.

[cak]

Da ne bomo prazne slame mlatili. Vse površine se slikajo iz zraka. Če zaznajo zaraščanje je takoj kontrola in izmerijo površino z GPS napravo do 0,5m natančno. Sem vrt za 1m povečal in je bila takoj kontrola, pa so odšteli od travnika.
In škoda nadaljevati. Toliko je ljudi, ki "kontrolirajo" kmete, da je nepotrebno še naše vmešavanje. Samo še ene močne sovražnike si bomo nakopali.

[rikec]

Tudi pri nas je nekaj kmetov že pošteno plačalo za svoje polivanje gnojnice po njivah. Sam po večini teh terenov tudi jagam (no, ne takrat, ko je polita gnojnica :icon_lol:) Lahko rečem, da se je kvaliteta trav na teh površinah kjer polivajo gnojnico bistveno zmanjšala. Čedalje več je plevela in "kislih" trav,... včasih se je srnjad po tistih terenih z veseljem pasla, sedaj, moraš imeti že srečo, da kakšen kos srnjadi tam sploh vidiš. Za polivanje gnojnice tudi sami kmetje vedo, da je zelo slaba rešitev za njihove travnike je pa res, da travniki spomladi, ko jih kmetje polijejo z gnojnico prav znorijo in trave rastejo kot zadrogirane... Travniki dajejo več trave a ta je manj kvalitetna...

[JAKAJEŽ]

cak.
Na levi strani,slabih 10 korakov od reke in v ozadju slike se vidi drevje,ki raste ob reki,torej se bo ta gnojnica stekala direkt v vodo ob odjugi.
Sliko sem pa objavil zato,ker se je dela lotil pred dovoljenim datumom za ta opravila,da ne omenjam snežne odeje,ki naknadno omejuje polivanje in teh datumov se niso spomnili meščani niti vaščani.

[jegr]

Cak. A ti res verjameš v vse to? Jaz tastu že nekaj let dajem račune od dizla, da jih prilaga ob uveljavljanju za subvencije, pa vsi drugi to počno, pa ni inšpektorjev od nikoder. Ne ti men inšpektorje, Oni sedijo v foteljih in vlečejo plače. Če bi JakaJež poklical inšpektorja in podal prijavo bi najprej njega obravnavali podolgem in počez, zgodilo se nebi pa nič. Verjemi.

[mugo]

Da ne bomo prazne slame mlatili. Vse površine se slikajo iz zraka. Če zaznajo zaraščanje je takoj kontrola in izmerijo površino z GPS napravo do 0,5m natančno. Sem vrt za 1m povečal in je bila takoj kontrola, pa so odšteli od travnika.

A bejž no bejž. O teh zadevah sem zelo dobro seznanjen, ker se poklicno srečujem s tem praktično vsak dan. Nekatere zadeve na njivah merijo zelo picajzlasto, vsak grm izločijo ven, kar je obupna škoda za naravo. Ker kmet takoj, ko mi grm izločijo iz površine za zubvencijo, leti ta grm posekat. In tako padajo omejki in drevesa v kmetijski krajini.
Druga pesem so pašniki (vanje je vključeno tudi grmovje), sploh po hribih. Do tja se kontrola malo težje pripelje, pa imaš pod subvencijami marsikaj. Tudi površine, kjer bi se še gams ubil....

Potem pa je še nekaj. Marsikdo za dobro kmetijsko zemljišče vleče subvencijo, pa ga ne izkorišča optimalno, ker mu ni treba (važno da je subvencija). Recimo dober nižinski travnik na ravnini pokosi enkrat na leto, toliko, da je obdelan. Pa bi lahko imel 4 košnje + pašo jeseni... Gledam take mojstre kar v domači vasi.

[cak]

Če nekdo nepristransko spremlja tole debato bo ugotovil,da je polivanje gnojnice bolj postranska zadeva. Najbolj objektivno je to napisal Rikec.
Največji problem je žlehtnoba. Tako z strani kakšnega kmeta, ko neprijetno diši, kakor tistih prijavljiteljev, ki mislijo, da bo konec sveta če ne bodo ukrepali.
Mugo pri tebi se pa vidi, da te moti vse kar ni tvoje. Predvsem zadnji prispevek, v katerem naenkrat ni gnojnice ampak subvencije. Prav nobena stvar ni prav.
Saj res. Ti si vendar gorenjc. Ali si se vprašal, da so subvencije za pašnike tako malenkostne, da bi stroški kontrole presegli večletno izplačilo.

[mugo]

Č
Mugo pri tebi se pa vidi, da te moti vse kar ni tvoje. Predvsem zadnji prispevek, v katerem naenkrat ni gnojnice ampak subvencije. Prav nobena stvar ni prav.
Saj res. Ti si vendar gorenjc. Ali si se vprašal, da so subvencije za pašnike tako malenkostne, da bi stroški kontrole presegli večletno izplačilo.

Sem napisal, marsikaj, pa sem pobrisal... Nisi vreden...