PDA

View Full Version : Jelen/srnjak A kategorije



Hubert
22. May 2012, 10:52
Mi lahko prosim kdo pojasni kaj so jeleni ali srnjaki A kategorije. Predvidevam, da obstaja tudi kategorija B in morda C.

Sprašujem zato, ker imamo v naši LD omejitve na odstrel jelenov in srnajkov A kategorije. Kaj oziroma kakšni so in kako jih prepoznaš pa ne najdem nikjer.

Morda se bo to vprašanje zdelo starejšim lovcem smešno, vendar v novejši literaturi te razdelitve ni ali pa je jaz ne najdem.

jvpv
22. May 2012, 11:28
najbolje da vprašaš vašega gospodarja, ker si te zadeva določa vsaka LD po svoje...katera si jih.

muzikant
22. May 2012, 11:42
Mi lahko prosim kdo pojasni kaj so jeleni ali srnjaki A kategorije. Predvidevam, da obstaja tudi kategorija B in morda C.

Sprašujem zato, ker imamo v naši LD omejitve na odstrel jelenov in srnajkov A kategorije. Kaj oziroma kakšni so in kako jih prepoznaš pa ne najdem nikjer.

Morda se bo to vprašanje zdelo starejšim lovcem smešno, vendar v novejši literaturi te razdelitve ni ali pa je jaz ne najdem.

Tam kjer imate zapisano to omejitev, mora biti tudi katagorizacija A, B, C oziroma vezava na merodajen dokument (načrt LUO).

Ponavadi "strokovnjaki" gledajo obliko in velikost rogovja.

cviček
22. May 2012, 11:43
Mi lahko prosim kdo pojasni kaj so jeleni ali srnjaki A kategorije. Predvidevam, da obstaja tudi kategorija B in morda C.

Sprašujem zato, ker imamo v naši LD omejitve na odstrel jelenov in srnajkov A kategorije. Kaj oziroma kakšni so in kako jih prepoznaš pa ne najdem nikjer.

Morda se bo to vprašanje zdelo starejšim lovcem smešno, vendar v novejši literaturi te razdelitve ni ali pa je jaz ne najdem.

Ne najdeš jih zato , ker letni načrt lovišča nikjer ne opredeljuje srnjadi in jelenjadi na kategorijo A in B . So posledica " zahojenosti " nekaterih LD in jih opredeljujejo interni akti LD in to z telesno maso in maso rogovja ( npr. telesna masa večja od 21 kg in masa rogovja večja od 290 gramov - srnjak A kategorije ) Ker je ocenjevanje telesne teže in teža rogovja pri živi živali lahko zelo varljivo , boš ugotovil kam spada uplenjeni srnjak šele ob kategorizaciji ( torej v začetku Januarja 2013 ) In potem " užgi po siromaku " oz uplenitelju.
Moje skromno mnenje je , da takšna delitev srnjadi ( srnjakov ) nima nobene veze s stroko in so posledica nepravilnega razmišljanja lokalnih šerifov , ki sedijo v UO LD.
Zelo pomembno : ker imate omenjene kategorije opredeljene v internih aktih vaše LD se jih boš moral pač držati, sicer boš v prekršku.

alojz1
22. May 2012, 12:36
Zelo pomembno : ker imate omenjene kategorije opredeljene v internih aktih vaše LD se jih boš moral pač držati, sicer boš v prekršku.
In smo spet tam kot pri preizkusu orožja.
Na vsaki njivi, travniku ali hribu veljajo drugačna pravila.

RAUBŠIC
22. May 2012, 12:51
Ne najdeš jih zato , ker letni načrt lovišča nikjer ne opredeljuje srnjadi in jelenjadi na kategorijo A in B . So posledica " zahojenosti " nekaterih LD in jih opredeljujejo interni akti LD in to z telesno maso in maso rogovja ( npr. telesna masa večja od 21 kg in masa rogovja večja od 290 gramov - srnjak A kategorije ) Ker je ocenjevanje telesne teže in teža rogovja pri živi živali lahko zelo varljivo , boš ugotovil kam spada uplenjeni srnjak šele ob kategorizaciji ( torej v začetku Januarja 2013 ) In potem " užgi po siromaku " oz uplenitelju.
Moje skromno mnenje je , da takšna delitev srnjadi ( srnjakov ) nima nobene veze s stroko in so posledica nepravilnega razmišljanja lokalnih šerifov , ki sedijo v UO LD.
Zelo pomembno : ker imate omenjene kategorije opredeljene v internih aktih vaše LD se jih boš moral pač držati, sicer boš v prekršku.


Letni načrt lovišča odvzema po A, B itd kategorij ne vsebuje, kategorije pa vsebuje evidenca odvzema velike divjadi v aplikaciji Lisjak, zato so po vsej verjetnosti LD (LGB) sprejeli merila za kategorije in jih vodijo.
Pogosto se za temi kategorijami "skrivajo" omejitve pri odstrelu, zato se morajo sami v LD dogovoriti glede pogojev za odstrel velike divjadi, saj te omejitve na podlagi kategorij so interna stvar LD oz. so pogruntavščina LD.:icon_lol::icon_lol::icon_lol:

Sršen
22. May 2012, 12:59
In smo spet tam kot pri preizkusu orožja.
Na vsaki njivi, travniku ali hribu veljajo drugačna pravila.
Ne. V vsaki LD. In po svoje je prav tako. Kjer hočejo te "šerife", pa naj jih kar imajo. In največkrat znajo ravno ti povedati, da stroka, ki sedi v ZGS pojma nima, ker le oni vedo kaj je v hosti. To seveda znajo povedato izza kavča ali šanka. So pa med njimi tudi "sposobnejši", ki znajo razne omejitve vriniti tudi v lovsko gojitvene plane, čeprav jih stroka in država ne zahtevata in potem inšpektorji veselo pišejo globe, ki jih sicer ne bi. Ravno te "A klase" so tak primer. Juhuhu, Budalistan, moja dežela:icon_twisted:!

cviček
22. May 2012, 13:03
In smo spet tam kot pri preizkusu orožja.
Na vsaki njivi, travniku ali hribu veljajo drugačna pravila.

Da se razumemo. Nič nimam proti internim aktom posameznih LD, če so povezani s specifiko posamezne LD oz. imajo svoj pozitiven namen . Žal pa je realnost drugačna . Določene omejitve pri lovu povezane z internimi akti so največkrat posledica neznanja , velikokrat pa tudi vsem nam znane " fovšije ". Interni akti - pa naj si bodo na nivoju LD ali OZUL so dokaz mojega razmišljanja . Ob sprejemanju internih aktov se vse premalo zavedamo, da jih bo potrebno spoštovati ....- v nasprotnem primeru steče disciplinski postopek , posledično špetir in zamere med lovci. Če to ni dovolj člani vmešajo še lovsko ribiškega inšpektorja , ki seveda primer ustrezno "obdela " in izreče določeno kazen. Na koncu takšne zgodbe je ravno inšpektor glavni krivec za nastalo situacijo. Pa je res ????!!!!!!!
Včasih imam občutek , kot da žagamo vejo na kateri sedimo.

mugo
22. May 2012, 13:32
Včasih imam občutek , kot da žagamo vejo na kateri sedimo.

A samo včasih????
Jaz sem to že sprejel kot dejstvo. Se ne sekiram več kaj dosti. Pač čakam da se samo vase sesuje.

Kar se pa kategorij A in B in nevem kaj tiče, so pa ostanek časa, ko so divjad "gojili". Ko so bile živali pod oznako A prespektivne bojda zaradi dobrih genov in jih je bilo potrebno šparati, da bi te svoje dobre gene delile naprej. V praksi pa je to zgledalo tako, da je A pomenil rdečo piko - se pravi sankcijo za uplenitelja - oziroma A je pomenil - fovš smo ti te trofeje, B pa je pomenil - kar imej to revščino. Tak sistem "gojitve" glede na skozi rešpetin določeno dedno zasnovo ni prinesel nobenih dokazanih izboljšanj "kvalitete trofej". Je pa ponekod ostal kot mehanizem v "znanost" zavitega utelešanja fovšije.
Vsekakor pa mora LD vkolikor se poslužuje teh kategorij tudi povedati, kakšna so merila za njihovo določanje.

alojz1
22. May 2012, 14:02
V večini LD je odstrel gumbarjev do plana neomejen.
Pa poglejmo kriterije za gumbarja.
-lanščak (čeprav je lahko tudi starejši), teža do 12kg ali dolžino rogov do 20cm skupno (oba).
Kako je to na drugi strani hriba??? :icon_lol:

tarfila
22. May 2012, 14:14
V večini LD je odstrel gumbarjev do plana neomejen.
Pa poglejmo kriterije za gumbarja.
-lanščak (čeprav je lahko tudi starejši), teža do 12kg ali dolžino rogov do 20cm skupno (oba).
Kako je to na drugi strani hriba??? :icon_lol:

Na naši strani hriba:
- lanščak "gumbar": dolžina rogov do 7 cm
- trofejni srnjak A kategorije: rdeča pika in počivaš eno leto
Letos sem srečni nagrajenec rdeče pike in se nič ne pritožujem,
se bom pa eno leto malo bolj učil in opazoval

...zej bom pa mal utihnu, k mam glih južno...pečenka košuta in tenstan kromper...in s pouhnmu gobcam ne morem čvekat...tok kt je tud že šef v eni drugi temi ugotovil:icon_lol:

mugo
22. May 2012, 14:19
- trofejni srnjak A kategorije: rdeča pika in počivaš eno leto


Kaj pa je pri vas trofejni srnjak A kategorije? Ne sprašujem zato, da boš rekel, da to pove komisija na kategorizaciji, ampak po konkretnih merilih, ki jih imate?

Aja, pa dober tek!

tarfila
22. May 2012, 14:27
Teža rogovja in starost določata kategorijo

alojz1
22. May 2012, 14:33
Tarfila 2B so tisti za odstrel. 2A - uplenitelj je kaznovan.
Sedaj nam pa razloži, kako dosežete plan lanščakov. Brez kazni mislim.
Ali je gumbar posebna kategorija znotraj 2B????

RAUBŠIC
22. May 2012, 14:33
V večini LD je odstrel gumbarjev do plana neomejen.
Pa poglejmo kriterije za gumbarja.
-lanščak (čeprav je lahko tudi starejši), teža do 12kg ali dolžino rogov do 20cm skupno (oba).
Kako je to na drugi strani hriba??? :icon_lol:

Lanščak:
- do 15 kg ne glede na dolžino šil;
- od 15 do 17 kg šila do dolžine 18 cm.

:icon_lol::icon_lol::icon_lol:

alojz1
22. May 2012, 14:47
Vsaka LD ima svoje kriterije v cilju koristi divjadi. Vsi skupaj pa plonkamo od nemcev ali zahodne evrope.
Po kvalitetne trofeje pa vsi hodijo v vzhodni, komunistični del evrope, ki ima čisto druge kriterije gojitve divjadi.
Spolno razmerje 1:1 je za njih popolnoma zgrešeno. Hrvati so glede tega kritizirali srbske lovce. Ti pa so jim odpisali:
dokler imamo veliko zdrave srnjadi in imamo največ dohodka od prodanih vrhunskih trofej hrvaškim lovcem, potem delamo bolje kot hrvati.

mugo
22. May 2012, 14:53
Teža rogovja in starost določata kategorijo

Ja jasno. Zanimajo me konkretna merila, pa katerih se lahko človek odloča pred strelom. Jih imate zapisane? Ali človek pač ustreli in čaka do kategorizacije, kaj mu bodo narisali na lobanjo?

Hubert
22. May 2012, 14:56
Ja jasno. Zanimajo me konkretna merila, pa katerih se lahko človek odloča pred strelom. Jih imate zapisane?

Mene tudi to najbolj zanima!!

alojz1
22. May 2012, 15:03
Ja jasno. Zanimajo me konkretna merila, pa katerih se lahko človek odloča pred strelom.
Najbolj konkretno merilo je ime strelca. :icon_evil:

jež
22. May 2012, 15:21
Mi lahko prosim kdo pojasni kaj so jeleni ali srnjaki A kategorije. Predvidevam, da obstaja tudi kategorija B in morda C.

Sprašujem zato, ker imamo v naši LD omejitve na odstrel jelenov in srnajkov A kategorije. Kaj oziroma kakšni so in kako jih prepoznaš pa ne najdem nikjer.

Morda se bo to vprašanje zdelo starejšim lovcem smešno, vendar v novejši literaturi te razdelitve ni ali pa je jaz ne najdem.

Ravno starejšim lovcem, se to nima zdet nič kaj smešno, ker ta pogruntavščina izvira iz njihovih časov. Kar vprašaj njih, če oni ne vedo kaj je A in kaj B, ne ve nihče!!!
Zakaj je tako, pa spet vprašaj njih.

torro
22. May 2012, 16:48
Jih imate zapisane?

Kategorizacija - navodila za oceno. Original naslov: Pregled in ocena odstrela in izgub divjadi ( poenotenje dela).
Avtor: M.H. iz ZGS. Sej ga poznaš.
LP

gamsar
22. May 2012, 17:50
Sosednja LD ima letos omejitev 15 kg in neomejena višina rog pri lanščakih. Naša LD ima omejitev 12 kg in 5 cm višina rog. Kriteriji za srnjake lanščake so res od vsake LD do LD drugačni. Ko sem bil še kandidat za pripravnika (kar je tudi sporno), smo še imeli kategorije: 2A, 2B, 1A in 1B. Sedaj tega res več nimamo. Šlo pa je seveda za ločevanje lanščakov (2) in odraslih srnjakov(1) po kvaliteti rogovja. A kategorija strogo varovanje, B kategorija primerna za odstrel. Seveda je za goste in take s pravim priimkom bil tudi 1A srnjak sprejemljiv. Moje mnenje je, da so te delitve res nepotrebne in iz časov gojitve. Vseeno pa se lahko zadržimo strela na močnega lanščaka ali močnega srnjaka starosti 2 let. Po 3. letu starosti pa sam ne vidim razloga za kompliciranje. Seveda pa je za pravega lovca največ vreden star srnjak ali srnjak z nepravilno raščenim rogovjem.

tarfila
22. May 2012, 17:55
Ja jasno. Zanimajo me konkretna merila, pa katerih se lahko človek odloča pred strelom. Jih imate zapisane? Ali človek pač ustreli in čaka do kategorizacije, kaj mu bodo narisali na lobanjo?

Konkretna merila pred strelom so samo izkušnje in še enkrat izkušnje. Ko pa ustreliš in prideš do uplena, hitro veš, koliko si ga pomladil ali postaral na
100m, nič ni treba čakat na kategorizacijo. Ko enkrat stisneš petelina, ni Kristusa da bi zacelil in spustil nazaj v naravo:icon_lol:

mugo
22. May 2012, 20:07
Kategorizacija - navodila za oceno. Original naslov: Pregled in ocena odstrela in izgub divjadi ( poenotenje dela).


Poznam to zadevo. Me je pač zanimalo, ko ima LD napšisane sankcije za odstrel A srnjaka, če ima zapisane tudi kriterije za določanje kaj je to A srnjak. Pred časi so bili kriteriji drugačni, pa me je zanimalo, katere uporabljate in če člani sploh vedo zanje.
Pri nas smo tudi imeli zapisno prepoved odstrela A srnjaka, samo nihče ti pa ni znal povedati, kaj konkretno je to A srnjak. Še gospodar ne. So rekli, boš zvedel po kategorizaciji, potem pa se odločaj pred strelom.

alojz1
22. May 2012, 20:38
kaj konkretno je to A srnjak. Še gospodar ne. So rekli, boš zvedel po kategorizaciji, potem pa se odločaj pred strelom.
Se pa čudim, da to mirno sprejmeš.
2B so šibki lanščaki. Praviloma odstrel ni omejen po članu. Največkrat jih imenujemo gumbarji, čeprav pravno formalno to ne drži. Tiste LD, ki imajo gumbarje posebej določene so izumili znotraj 2B še eno kategorijo.
Jaz želim, da kdo od pristojnih da enotna navodila. Vendar nihče noče tega kislega jabolka. Izgovori kot " v posameznih loviščih so različno močni srnjaki" so neutemeljeni. Razlike so zaradi nepravilnega gospodarjenja.

torro
22. May 2012, 20:42
Jaz osebno ob jasnih in dogovorjenih kriterijih smatram rdečo piko in pokrivanje trofejnega odstrela (pogoj) kot selektivni kriterij pri pravici do odstrela.
Čakalne dobe in žrebanja dovolilnic za odstrel so mi bolj mimo.
A ima sicer kdo boljšo varianto za pošteno razdelitev odstrela npr. 25 srnjakov 2+ med 75 članov?
Hvala.
LP

alojz1
22. May 2012, 20:59
Jaz osebno ob jasnih in dogovorjenih kriterijih smatram rdečo piko in pokrivanje trofejnega odstrela (pogoj) kot selektivni kriterij pri pravici do odstrela.
A ima sicer kdo boljšo varianto za pošteno razdelitev odstrela npr. 25 srnjakov 2+ med 75 članov?
Hvala.
LP
- Pokrivanje trofejnega odstrela je nujno zlo. Tu se delajo hude napake, ko lovec ustreli prvo srno ki jo vidi z izgovorom, da jo mora.
- od vseh lovcev jih vsaj polovica aktivno ne lovi.
-za selektivni kriterij so lahko tudi delovne ure, preizkus orožja in pavziranje.
Kaj pa so jasni in dogovorjeni kriteriji smo pa danes tudi že ugotovili. Poznam LD, ki sankcionira uplenitev 3 letnega srnjaka. Seveda najprej pogledajo kdo ga je uplenil. Potem pa določijo starost.

PROF.racoon
22. May 2012, 21:22
Jaz osebno ob jasnih in dogovorjenih kriterijih smatram rdečo piko in pokrivanje trofejnega odstrela (pogoj) kot selektivni kriterij pri pravici do odstrela.
Čakalne dobe in žrebanja dovolilnic za odstrel so mi bolj mimo.
A ima sicer kdo boljšo varianto za pošteno razdelitev odstrela npr. 25 srnjakov 2+ med 75 članov?
Hvala.
LP

Mi imamo v planu samo 7 srnjakov... Članov nas je približno 85... Brez žrebanja ali prednostne liste... 1.6., ko se pri nas odpre, bo gužva v lovišču...

torro
22. May 2012, 21:28
Poznam LD, ki sankcionira uplenitev 3 letnega srnjaka. Seveda najprej pogledajo kdo ga je uplenil. Potem pa določijo starost.

Verjamem. Samo tu ne gre za kategorizacijo na A ali B srnjaka ampak na A ali B člana.
Zadeve v lovstvu še zelo dobro stojijo, glede na to kakšne probleme imamo sami s seboj.
LP

alojz1
22. May 2012, 21:36
Toro, to si dobro napisal.
Sami ustvarjamo probleme. V veliki meri jih nebi bilo, če srnjaki nebi imeli rogov.
Problem je požrešnost in foušija.
Pri ribičih tega nisem opazil.

pumpa
22. May 2012, 23:34
moje skromno mnenje je da tule pišete predvsem tisti ki dosti lovite(plenite), zakaj pa prav vi ne sprejmete , da ni potrebno pokrivanje in napraviti polovico odstrela sami.Glede realizacije odstrela pa se bo začelo počasi plačevati tistim ki izvajajo odstrel mulaste divjadi , stroške bo pokrila pa trofejna...:icon_lol:
Drugače pa pri nas imamo plan 38 srnjakov pa jih lahko lovimo z 1.5. vsi lovci pa sta do sedaj padla smo dva, več kot je omejitev večja je potreba po faušiji...

hunterxxxl
22. May 2012, 23:40
Drugače pa pri nas imamo plan 38 srnjakov pa jih lahko lovimo z 1.5. vsi lovci pa sta do sedaj padla smo dva, več kot je omejitev večja je potreba po faušiji...

Pa še kako je res!

mugo
23. May 2012, 08:15
Se pa čudim, da to mirno sprejmeš.

Jaz kriterije ki jih uporablja komisija za kotegorizacijo poznam. Za druge se pa ne bom v steno zaletaval, če jim je vseeno.

Torro, a imate kriterije, kaj je to A srnjak objavljene oziroma so člani seznanjeni z njimi? Sicer se strinjam, da je ob velikem interesu za lov srnjaka treba določiti neke kriterije, das vsi zainteresirani pridejo na vrsto in tako ni hude krvi. Rdeča pika se mi ne zdi posrečene rešitev, ker rdeča pika naj bi pomenila odstrel, ki je v nasprotju s pravili. Ampak odstrel A srnjaka ni v nasprotju z nobenimi pravili. A srnjak je pač nekoliko večji od povprečja (trofejno oz telesno). Ni pa nobena znanost še dokazala, da se ga je narobe ustreliti. Razen fovšije seveda.

tarfila
23. May 2012, 08:47
Tukaj se gre samo za neka pravila igre v lovu, da vsak pride na vrsto. Eni imajo to rešeno z delovnimi urami, dovolilnicami, čakalno vrsto,...eni pa enostavno po stroki in kategorizacijskih kriterijih. Eni jagri imajo rajši "totalno" trofejo in zato posledično počivajo, drugi spet imajo rajši stare in posebne trofeje, za katere si vzamejo več časa za lov....Res je, da tudi A srnjaka ali jelena ni narobe ustreliti, saj je genski zapis enak pri lanščaku ali starcu. Pri nas je en star jager imel izjavo: saj so leta 43 tud samo ta mlad padal !:icon_lol:
Od fovšije pa nehejte nakladat, ravno to je, da če imaš merila po kategorizacijskih kriterijih, potem vsak ve, da ga je sam posral, in da tukaj ni važno, kako se pišeš. Delovne ure pa lahko z vilcami pišeš po priimku. Glede kategorizacijskih meril je pa prav, da se vsak jager zanima za njih in jih pozna. Tako kot moraš poznati svoje orožje in zakone, tako moraš vsaj okvirno poznati kategorizacijo in njene smernice ( ki so pa poglavje zase).

Pri nas npr pripravnikom omogočimo res vse, da bi prišli do prve dobre trofeje in da bo ta taprava. Pa tudi če komu izmaknejo zadnjega srnjaka v sezoni, se marsikdo ne sekira in je kdo še hvaležen, ker si ni umazal rok - še ena iz naših logov: jaga je lepa, dokler opazuješ, ko pa enkrat stisneš, je pa čisto navadno delo !:icon_lol: No imamo pa tudi take modele, ki za nič na svetu noče ustreliti trofejno divjad, samo mulasto, ker je najenostavneje okuhati samo čeljust...:icon_lol:
KVA SE MAMO SAM MI DOBR!!!:icon_lol::icon_lol::icon_lol:

jagrBlaž
23. May 2012, 09:21
pri nas imamo pri lanščakih omejitev do 8 cm, glede srnjakov pa je da, če ga upleniš po 1.5. ga drugo leto pavziraš in se ti lov na srnjaka sprosti šele po 10.8. naslednje leto ,če jih še kaj ostane(kakšno leto ni še realiziran odstrel, kako leto je), tako da na čeloma imaš možnost vsako leto pleniti srnjaka. jaz mislim dokler ni problema pri realizaciji plana mulaste divjadi(pri nas ni), ni potrebno uveljavljati kakšnih omejitev in kompliciranj in je res kot pravijo že nekateri na forumu peljejo omejitve samo do fovšije in posledično do kreganja v družini, tako da pri nas ni noben problem glede srnjaka, v letu imamo tako rekoč dva roka in ga imaš v veliki večini pleniti vsako leto, jaz mislm da imamo kar pošteno razdeljeno možnost lova na srnjaka na število lovcev, 65 članov.

POLH
23. May 2012, 10:25
Pri nas smo tudi prehodili to pot od rdečih pik, A in B srnjakov. Odkar smo te zadeve ukinili in vrgli v smetišče zgodovine je pol manj problemov. Dovolilnice imamo samo za srnjake 2+, ampak so omejene od začetka sezone do datuma,ki ga določimo vsako leto glede na dinamiko odvzema (z namenom realizacije plana). Izdane so na podlagi delovnih ur/točk, do nje pride praktično vsak, ki se je vsaj malo pokazal pri jagi (stimulirana z urami) ali društveni dejavnosti.
Srnjad delimo samo na predpisane kategorije (mladiči, 1+ in 2+) in vsak lahko jaga kolikor mu paše (do plana). Konkretno pri srnjaku 1+ smo imeli prej a in gumbarje pa je padlo več "prspektivnih" kot sedaj, ko par let streljamo praktično samo gumbarje in kakšnega špiclarja.
Na kategorizaciji v našem LUO pa imamo določeno da je A srnjak 2+ nad 340 g teže, srnjak 1+ pa nad 140g teže. Ampak ti kriteriji nimajo nič skupnega z LNL in ne pomenijo nobenih omejitev znotraj LD.

RAUBŠIC
23. May 2012, 12:29
Poznam LD, ki sankcionira uplenitev 3 letnega srnjaka. Seveda najprej pogledajo kdo ga je uplenil. Potem pa določijo starost.

Mislim, da je to pisanje brez osnove in tudi kritika na delo komisije za kategorizacijo. Mirodajna je kategoriztacija. Alojz1, če veš kako kategorizacija poteka, potem na takšen način ne bi pisal. Razen, če imate tudi v komisiji za kategorizacijo, katero imenuje minister takšne, ki jim je malo mar do "korektno" opravljenega dela.
V našem LUO komisija pregleda vsako "čeljust" in trofejo ter oceni starost. Zraven trofeje in čeljusti ni drugih podatkov, kot številka iz evidenčne knjige odvzema, zato dvomim, da bi komisija vedele kdo je uplenitelj posane trofeje. Upam, saj tako je v našem LUO, da komisija dela korektno za vse LD in pasamezne lovce in da napake pri ocenjevanju starosti, ki so bile storjene v LD (namerno ali nenamerno) popravi.
Pri nekaterih LD bi lahko sklepali, da glede na število napak, ki jih ugotovi komisija - pri nekaterih jih ugotovijo tudi preko 10, gre za neko "nepošteno" ocenjevanje starosti, ali pa morda za neznanje, vendar pa komisija te napake - nepravilno ocenjeno starost srnjakov, srn, jelenov ... sproti popravi v aplikaciji Lisjak. In če je delo v LD transporentno in če upoštevajo "rezultate" kategorizacije, potem ne morejo imeti "lokalni veljaki" vpliv na ocenjevanje.

alojz1
23. May 2012, 12:41
Raupšic, saj ta komisija ne določa starosti. Komisija, o kateri pišeš določi le lanščake in starejše. Pri starejših pa interna komisija določi ali je 3 letnik.

RAUBŠIC
23. May 2012, 13:07
Raupšic, saj ta komisija ne določa starosti. Komisija, o kateri pišeš določi le lanščake in starejše. Pri starejših pa interna komisija določi ali je 3 letnik.

Alojz1, ta komisija preveri ocenjeno starost za vse odvzeto veliko divjad
in takoj popravi napake v Lisjaku (tudi nepravilno ocenjeno starost). O napakah (zajete so tudi nepravilno ocenjene starosti velike divjadi v LD) piše zapisnik. Izvod zapisnika dobi lovski inšpektor, izvod pa naknadno LD.
Tako je v našem LUO.:icon_wink:

alojz1
23. May 2012, 13:38
Alojz1, ta komisija preveri ocenjeno starost za vse odvzeto veliko divjad

Pa menda ne trdiš, da napišejo ali je srnjak star 3 ali 4 leta.

POLH
23. May 2012, 13:56
Komisije delajo povsod isto. Ocenijo ali je mladič, 1+ ali 2+. Izločijo pa nadpovprečne (1+ srnjak nad 140g, 2+ srnjak nad 340g) pri srnah 2+ pa izločijo nadpovprečno stare na podlagi obrabljenosti zobovja.

Taxus
23. May 2012, 14:17
Pri nas nič ne izločamo nadpovprečne, samo 0+, 1+ in 2+. Tam kjer pa določa komisija starost na leto natančno, vsaka čast.:icon_wink:

RAUBŠIC
23. May 2012, 14:38
Pa menda ne trdiš, da napišejo ali je srnjak star 3 ali 4 leta.

Da, tako trdim! :icon_wink:

alojz1
23. May 2012, 14:47
Da, tako trdim! :icon_wink:
Očitno si član te komisije. In lahko to trdiš zaradi pozicije moči.
Praksa se je temu odrekla. Določanje starosti do leta natančno za vso uplenjeno divjad je enostavno predrago.

RAUBŠIC
23. May 2012, 15:25
Očitno si član te komisije. In lahko to trdiš zaradi pozicije moči.
Praksa se je temu odrekla. Določanje starosti do leta natančno za vso uplenjeno divjad je enostavno predrago.

Nisem član komisije, sem pa tisti, ki v LD skrbi, da je odvzema realiziran v skladu z načrtom in da je ocenitev opravljena, zato pa vem kako dela komisija v našem LUO! Mislim, da sem bil kar na vseh kategorizacijah po ustanovitvi LUO! :icon_wink:

alojz1
23. May 2012, 15:40
sem pa tisti, ki v LD skrbi, da je odvzema realiziran
Kot sem napisal. Argument moči. Stroka je že davno ugotovila, da je ocenjevanje po letih (nad 2 leta) delikatno in tudi nepotrebno.

alojz1
23. May 2012, 15:51
Pred leti, ko se je ocenjevalo do leta natančno so trofeje na oceni celo prevrtali. Ker so nekateri šaljivci oddali vsako leto iste. In je bila starost iste trofeje vsako leto drugačna.
Potem je večino pamet srečala. Ampak še ne vse.:icon_lol:

RAUBŠIC
23. May 2012, 15:53
Kot sem napisal. Argument moči. Stroka je že davno ugotovila, da je ocenjevanje po letih (nad 2 leta) delikatno in tudi nepotrebno.
Napisal sem, kako v našem LUO poteka kategorizacija. Nisem v komisiji, sem "udeleženec", kot ostale LD. Če gre za argument moči, potem je argumet moči komisije in/ali lovskega inšpektorja oz. države!. :icon_confused:

RAUBŠIC
23. May 2012, 15:56
Pred leti, ko se je ocenjevalo do leta natančno so trofeje na oceni celo prevrtali. Ker so nekateri šaljivci oddali vsako leto iste. In je bila starost iste trofeje vsako leto drugačna.:icon_lol:

Pozabil si napisati, da je bila priložena vsakokrat druga čeljust. Čeljusti se še vedno vrtajo na kategorizaciji ali drugače uničujejo. :icon_lol::icon_lol::icon_lol:

alojz1
23. May 2012, 16:17
Pozabil si napisati,
Beri dosledno. Prevrtali so zato, da jo niso več dobili v oceno.
Pred tem so vračali celo trofejo in čeljust.
Sedaj pa se čeljusti vozijo iz juga (po potrebi). Toliko o strokovnosti tvoje komisije.
Sankcije vedno vzpodbudijo iznajdljivost kršiteljev. Le vase zagledani strokovnjaki mislijo, da imajo vedno prav.
Nasrkajo pa vedno le tisti, ki delajo pošteno.

torro
23. May 2012, 16:41
Torro, a imate kriterije, kaj je to A srnjak objavljene oziroma so člani seznanjeni z njimi?...
...Ampak odstrel A srnjaka ni v nasprotju z nobenimi pravili.


Kriteriji so določeni z režimom lova, ki se sprejme na občnem zboru. So pa bolj kot ne prepisani iz kategorizacije. Kakšnih pripomb, razen občasnih, niti ni.
Sevede z odstrelom srnjaka A ni nič narobe.
Bolj narobe je, vsaj zame, ko se reče, ta je pa prezanič, da bi ga počil.
LP

RAUBŠIC
23. May 2012, 17:36
Beri dosledno. Prevrtali so zato, da jo niso več dobili v oceno.
Pred tem so vračali celo trofejo in čeljust.
Sedaj pa se čeljusti vozijo iz juga (po potrebi). Toliko o strokovnosti tvoje komisije.
Sankcije vedno vzpodbudijo iznajdljivost kršiteljev. Le vase zagledani strokovnjaki mislijo, da imajo vedno prav.
Nasrkajo pa vedno le tisti, ki delajo pošteno.

Spoštovani Alojz1, nikjer nisem napisal, da je ta komisija strokovna, ali nestrokovna, da dela prav oz. narobe, ali da bi zagovarjal njen način dela. Prav tako nisem pisal, da je to "moja" komisija, je pa nedvomno komisije imenovana od ministra, ki opravlja kategorizacijo divjadi v našem LUO. Napisal sem samo tisto, kar se dogaja na kategorizaciji.

Od kod vozijo lovci ali celo LD čeljusti, da prikažejo odvzem, mi je prav malo mar, ker vsaka LD odgovarja za svoje delo in odvzem.

Alojz1, sprijazniti se bo potrebno, da tudi drugi poznamo delo komisije za kategorizacijo in če sem pisal kako dela komisija v LUO, katerega članica je naša LD, še ne pomeni, da komisijo zagovarjam in da se s vsem strinjam. :icon_wink:

Da nasrkajo samo tisti, ki pošteno delajo, zagotovo ne drži. Nasrkajo običajno tisti, ki malo kršijo in se ne znanjo ali pa se ne branijo oz. se sprijaznijo, da nasrkajo. :icon_twisted:

mugo
23. May 2012, 20:10
Kriteriji so določeni z režimom lova, ki se sprejme na občnem zboru. So pa bolj kot ne prepisani iz kategorizacije. Kakšnih pripomb, razen občasnih, niti ni.
Sevede z odstrelom srnjaka A ni nič narobe.
Bolj narobe je, vsaj zame, ko se reče, ta je pa prezanič, da bi ga počil.
LP

No to me je zanimalo zato, ker, kot sem napisal, sej je zgodilo, da v moji LD nihče ni vedel kaj točno je A srnjak, le streljati ga ni bilo dovoljeno. :icon_confused: :icon_lol:
Se pa globoko strinjam s:
Bolj narobe je, vsaj zame, ko se reče, ta je pa prezanič, da bi ga počil.
LP
Pa da ne bo izpadlo, kot da v tej temi hočem opravičevati sebe ali kaj podobnega, sam med srnjaki ki sem jih uplenil še nisemu imel srnjaka A. Jagam po kriteriju, da naj bo čimbolj star, ali z nenavadnim rogovjem, na tretjem mestu pa imam po osebnem kriteriju močno trofejo. Še najbolj mi je vščeč, če se spravim na kakega zvitega skrivača, da jaga traja par mesecev preden pride do usodnega srečanja. Ni mi v interesu upleniti prvega mladinca ki pride mimo po treh izhodih.
Da se vrnem na kategorije A in B. V Gorenjskem LUO so na željo upravljavcev (s čimer se osebno ne strinjam) izdelani kriteriji za srnjake in jelene:
SRNJAKI

enoletni
enoletni do 12 kg B
enoletni nad 15 kg A

pri enoletnih v telesni masi od 12 do 15 kg se upošteva še dolžina šil
šila do višine 10 cm B
šila z višino nad 10 cm A

2-5 letni (starostni razred II)
telesna teža do 15 kg B
telesna teža nad 20 kg A
pri 2-5 letnih se v telesni masi od 15,5 do 20 kg se upošteva še teža rogovja
teža rogovja do 240 gramov B
teža rogovja nad 240 gramov A

srnjaki razreda 6+
vsi so kategorije B

JELENI

šilarji
dolžina šil do 25 cm B
dolžina šil nad 25 cm A

2-4 letni jeleni
trikotna oblika rogovja B
pravokotna oblika rogovja A

5-9 letni jeleni
kronski jeleni z maso rogovja

5 letni nad 2,50 kg A
6-7 letni nad 3,00 kg A
8-9 letni nad 3,5 kg A

vsi ostali kronski in nekronski jeleni so B

10+ letni jeleni
vsi so kategorije B

dolgin
23. May 2012, 21:06
Sej drugače niti ni tako napačno če se uplenjeno divjad kategorizira po kilogramih,edino kar mi ne gre v štibeljc je to, da ne vem zakaj se enkrat že ne spravimo kategorizirat po tem kriteriju še ženske divjadi (razen seveda pri gamsovih kozah,ker majo rogle).... In še, kakšen namen ima taka kategorizacija? Ali obstajajo kakšne sankcije za pretežkega šilarja, ali je spet to zraslo na zevniku od nekoga, ki nima početi drugega kot gledati, analizirati in brati številke, da bi dosegel ne vem kaj?

lp

torro
23. May 2012, 22:42
Da se vrnem na kategorije A in B. V Gorenjskem LUO so na željo upravljavcev (s čimer se osebno ne strinjam) izdelani kriteriji za srnjake in jelene:


To je okvirno to. Z malo korekcijami.
Ene dva mandata nazaj smo tud pri nas imel predlog, da bi fasov po trofejnemu srnjaku, če bi uplenil dve srni nad 17,5 kg. Pa je šlo kar nekako mimo.
LP

Sršen
24. May 2012, 08:15
... Da se vrnem na kategorije A in B. V Gorenjskem LUO so na željo upravljavcev (s čimer se osebno ne strinjam) izdelani kriteriji za srnjake in jelene...

Ker sem ravno v tem področju bi bilo zelo zanimivo vedeti za te osebke, ki so forsirali take želje.
No, naj povem po resnici, saj me niti ne briga. Proti neumnosti pač ni zdravila, kaj čem potlej te bolnike izpostavljat.
Če pa že poveš, pa tudi prav, bo vsaj špasno še naprej.:icon_twisted:

rikec
24. May 2012, 10:03
No še kriteriji z našega dela "hriba":

Gumbarji se streljajo vsi, ne glede na telesno težo. Pod kategorijo "gumbar" so všteti lanščaki z dolžino špic (šil,...) do 5 cm.
Špicarji so srnjaki, ki imajo dolžino šil do 12 cm. Če ima špicar dolžino šil več kot 12 cm in je lanščak je to po naših kriterijiih napačen odstrel. Neposrednih sankcij za to nimamo, je pa uplenitelj med vrsticami pač opozorjen, da se taka kategorija srnjakov ne strelja. Če je špicar večletni srnjak ne glede na dolžino šil si pač v lovskem letu opravil z odstrelom starejšega srnjaka, ker se tak večletnik šteje kot če bi streljal recimo večletnega šesteraka.
Kar se tiče starejših srnjakov imamo razdeljeno na dve kategoriji in sicer na "teritorijalni A" ali "teritorijalni B" srnjak. Teritorijalc A je srnjak, katera teža rogovja presega 320 gramov in je telesno močnejši kot 20 kg. Za odstrel takega srnjaka ni sankcij. Če pa ga upleniš, naslednje leto srnjaka v tej kategoriji ne moreš več uplenit (torej pavziraš). Teritorialci B so vsi večletni srnjaki med kategorijo lanščaki in teritorialci A.
Od kar imamo take kriterije, so se trofeje pri nas bistveno popravile. Vsako leto beležimo vsaj dva srnjaka ki sta v medaljah. Tko, da to očitno deluje. Je pa res, da se lovci precej vestno držimo kriterijev in kršitev praktično ni.

mugo
24. May 2012, 10:26
Od kar imamo take kriterije, so se trofeje pri nas bistveno popravile. Vsako leto beležimo vsaj dva srnjaka ki sta v medaljah. Tko, da to očitno deluje. Je pa res, da se lovci precej vestno držimo kriterijev in kršitev praktično ni.

Pa ja ne boš rekel, da so se trofeje popravile, ker ste izboljšali gensko zasnovo. Dosegli ste to, da perspektivni (glede močne trofeje) živijo toliko časa, da razvijejo maksimum pri trofeji. Na kar pa vpliva še precej drugih dejavnikov.

MC53
24. May 2012, 11:03
Hubert, čeprav si na svoje enostavno vprašanje kaj so jeleni in srnjaki A kategorije dobil kopico odgovorov, verjamem, da tvoja dilema po teh odgovorih ni nič manjša. Kot prvo skušaj razumeti, da namen "poklicanih in poklicnih" prepirljivcev na tem forumu ni poslušanje drugih in strpna izmenjava mnenj na osnovi znanja ter praktičnih izkušenj, ampak predvsem pretirano zagovarjanje osebnih stališč, ki so vse prevečkrat navadna laž namenjena zavrnitvi drugačnih mnenj in predvsem prikrivanju pravega interesa teh posameznikov do odstrela "trofejne" divjadi. Preveč je tudi tistih, ki v skrbi za druga okolja, na podlagi izmišljenih ali slišan gostilniških resnic, radi obrekujejo, pišejo o tem, kako celo sami poznajo, da je vse narobe in nesmiselno urejeno v neki drugi LD in kako bi z lahkoto kar čez noč sami spremenili to idiotsko stanje. Praktično nikoli pa ti pisci ne prikažejo doseženih pozitivnih rezultatov svoje LD in se argumentirano dokažejo ter "pohvalijo" kakšen je njihov osebni prispevek, ki so ga kot lovci dali s svojim znanjem, vzgledu in opravljenemu delu ter pravičnemu lovu svoji LD oziroma kakšne zasluge imajo za izboljšanje razmer pri upravljanju z divjadjo v njihovem lovišču. In kot ponavadi – pametnejši obmolknejo!

Hubert, po mojem skromnem znanju in nekaj malega izkušenj, bi naj bili pri srnjadi in jelenjadi A kategorija izrazito nadpovprečni osebki med svojimi vrstniki. Ker v naravi divjadi velja zakon močnejšega, vitalnejšega, prilagodljivejšega…, je razumljivo, da bi naj bili A kategorija osebki v isti starostni in spolni kategoriji z izrazito nadpovprečno telesno maso, vitalnostjo… in pri samcih tudi z nadpovprečno razvitostjo rogovja (razvitost rogovja je tudi eden izmed bioloških kazalnikov). Po mojih izkušnjah to praktično pomeni, da če je v določenem okolju – lovišču, povprečna masa odvzete divjadi v določenem časovnem obdobju – recimo zadnjih 5 ali 10 let, na primer lanščakov in mladic pri srnjadi 12 kg, so nadpovprečni osebki, recimo jim A kategorija, v tem okolju osebki s telesno maso, ki presega to povprečje vsaj za 20 do 25%, torej nad 15 kg. Osebki z nadpovprečno telesno maso imajo praviloma v naravnem okolju, kjer vlada zakon močnejšega, boljše in večje možnosti za preživetje, zato je prav, da se tudi lovci v prizadevanju po posnemanju naravnih procesov skušamo izogibati odstrelu teh osebkov in to pri obeh spolih oziroma še zlasti pri ženskem spolu. V naši LD po kriteriju telesne mase že več kot 10 let "poznamo" A kategorijo mladic (teža odstreljenih mladic v obdobju do 1.9. za B kategorijo do 13 kg in po 1.9. do 16 kg, teža B srn do 18 kg in B košut do 85 kg). Pri samcih se poleg telesne mase v določenih mejnih primerih upošteva še razvitost rogovja – pri lanščakih recimo povprečna dolžina šil najmanj 10 cm, pri srnjakih 2+ povprečna teža trofeje vsaj 20 do 25% nad povprečjem. V poslovniku LD zapisanih kriterijev ne menjamo pogosto – šele po opravljeni novi analizi kazalnikov. Zapisani kriteriji so za vse lovce enaki in pregledni ter razumljivi ter na daljši rok po naših izkušnjah ne škodujejo razvoju populacije srnjadi, prej obratno, saj so se v obdobju od kar uporabljamo ter kriterije značilno povečale telesne mase srnjadi in v povprečju tudi mase rogovij srnjakov. Ker je rast in razvoj rogovja pri srnjakih odvisna od zelo spreminjajočih se dejavnikov med posameznimi leti - v neugodnem času rasti rogovja (rast in razvoj rogovja pogojuje predvsem višek prehranske energije posameznega osebka in dovolj D vitamina – pogoj sonce), je razumljivo, da povprečne mase rogovja istega osebka med posameznimi leti zaradi teh vplivov precej nihajo. Drugačna je situacija pri jelenih!

Da zaključim: narobe je, če LD uporablja razvrstitev na A in B kategorijo, nima jasno določenih kriterijev, ki veljajo za posamezno kategorijo ali če se ti kriteriji prilagajajo za posameznega lovca uplenitelja. Strokovno, zaradi številnih vplivov drugih dejavnikov na rast in razvoj rogovja pri srnjakih, ni smiselno preveč teh omejitev zasnovati le na dolžini šil pri lanščakih ali teži rogovja.

Res je sicer, da se določene lastnosti osebkov - tudi glede oblike in moči razvoja, praviloma dedujejo, vendar ne smemo spregledati, da se genski zapis pri prenosu na potomce naključno premeša kar zagotavlja gensko raznolikost, ki je ključnega pomena za ohranitev posamezne živalske vrste. V naravnem okolju ima srnjad, jelenjad… razvite tudi druge mehanizme za ohranjanje genske variabilnosti – zelo pomembna dispergacija imigriranih osebkov, praviloma samcev), zato je prav, da se tega pri lovu zavedamo tudi lovci, saj praviloma dispergirajo prav najbolj razviti mladi osebki pri srnjadi in tudi pri jelenjadi (če so kriteriji smiselni, jih lovci lahko prepoznamo tudi kot A-kategorijo).

cviček
24. May 2012, 11:19
MC 53- glede na tale prispevek bi se lahko večkrat oglasil.
Lepo , smiselno, strokovno .

Hubert
24. May 2012, 11:33
MC 53

Hvala za odgovor! Zelo poučno.

rikec
24. May 2012, 14:41
[QUOTE=mugo;84128]Pa ja ne boš rekel, da so se trofeje popravile, ker ste izboljšali gensko zasnovo. Dosegli ste to, da perspektivni (glede močne trofeje) živijo toliko časa, da razvijejo maksimum pri trofeji. Na kar pa vpliva še precej drugih dejavnikov.[/QUOTE

Mislim, da kar dosti pripomore k temu to, da perspektivne lanščake (recimo: 15 cm dolge vile ali še kakšen parožek več) puščamo. Iz takega srnjaka lahko nastane bistveno trofejno močnejši srnjak kot npr.: iz špicarja 7 cm dolžine šil. V tem je razlika in če se lahko perspektivnim srnjakom pusti da doživijo več let je večja možnost, da vsaj enemu izmed njih uspe, da mu zraste rogovje v točkovnem območju medalje. Seveda vplivajo na trofejo tudi drugi dejavniki ampak ta je recimo dosti pomemben.

Sršen
24. May 2012, 14:46
... V tem je razlika in če se lahko perspektivnim srnjakom pusti da doživijo več let je večja možnost, da vsaj enemu izmed njih uspe, da mu zraste rogovje v točkovnem območju medalje. Seveda vplivajo na trofejo tudi drugi dejavniki ampak ta je recimo dosti pomemben.
Lepo si opisal, da vam je bistvo le v doraščanju srnjakov s čimboljšo trofejo.
A ker lanščaki nimajo nevem kakšnih trofej, si pozabil na dejstvo, da srnjak ni jelen in ima lahko drugo leto na glavi bore malo.
Hvala za potrditev, da argumenti, kakršnega si navedel niso piškavega oreha vredni.:icon_lol:

rikec
24. May 2012, 16:15
Lepo si opisal, da vam je bistvo le v doraščanju srnjakov s čimboljšo trofejo.
A ker lanščaki nimajo nevem kakšnih trofej, si pozabil na dejstvo, da srnjak ni jelen in ima lahko drugo leto na glavi bore malo.
Hvala za potrditev, da argumenti, kakršnega si navedel niso piškavega oreha vredni.:icon_lol:

Potem pa ti povej kaj je bistvo??? Da se strelja vse povprek brez veze kaj kdo nosi na glavi? A vi streljate tud vse srne po vrsti katera pride al prej uplenite tiste srne s slabšo telesno težo? Nekateri se ne sprijaznite s tem, da je pač (žal ali ne) vodilo gojitve (vsaj trofejne gojitve) v tem, da se poskuša nekako uredit odstrel tako, da pač čim več srnjakov doživi svoj vrhunec trofeje kakršno je s svojim genskim zapisom in drugimi dejavniki sposoben naredit.
Če so ti argumenti ki jih navajam ničvredni, potem pa me res zanima kaj je vodilo gojenja oz. kakšna so stremljenja gojitve...
Kar se tiče lanščakov... sej lanščaki so gumbarji in špicarji, ki se seveda streljajo. Ne vidim smisla v tem, da se odstreli lanščak z višino vil 15 cm, tistega z 7 cm se pa pusti v lovišču...

RAUBŠIC
24. May 2012, 16:48
Potem pa ti povej kaj je bistvo??? Da se strelja vse povprek brez veze kaj kdo nosi na glavi? A vi streljate tud vse srne po vrsti katera pride al prej uplenite tiste srne s slabšo telesno težo? Nekateri se ne sprijaznite s tem, da je pač (žal ali ne) vodilo gojitve (vsaj trofejne gojitve) v tem, da se poskuša nekako uredit odstrel tako, da pač čim več srnjakov doživi svoj vrhunec trofeje kakršno je s svojim genskim zapisom in drugimi dejavniki sposoben naredit.
Če so ti argumenti ki jih navajam ničvredni, potem pa me res zanima kaj je vodilo gojenja oz. kakšna so stremljenja gojitve...
Kar se tiče lanščakov... sej lanščaki so gumbarji in špicarji, ki se seveda streljajo. Ne vidim smisla v tem, da se odstreli lanščak z višino vil 15 cm, tistega z 7 cm se pa pusti v lovišču...

Rikec, nekatera lovišča delujejo po "principu" narave in izločajo - izvršujejo odstrel telesno šibke divjadi, zato imajo povsej verjetnosti manjši pogin zaradi bolezni, zim itd, druga lovišča pa vršijo po načelu "kaj pride".
Eni od teh so lovci, ki so naravovarstveniki, kar "govorijo im mislijo" da je tudi LZS, drugi pa mogoče med mesarje.:icon_wink:

mugo
24. May 2012, 23:00
Če malo strnem zadnje zapise bi lahko rekel, da vsi govorimo in zagovarjamo isto, le argumentacija je nekoliko različna. Strinjamo se, da je prav, da če imamo izbiro, odstreljujemo šibkejše osebke iz populacije. Ali jim rečemo, A, B , Ž, POFL ali kaj drugega, tu ni bistveno. Ker lovci "nadomeščamo" naravne plenilce, ki ujamejo vedno najprej najšibkejše živali, predvsem mladiče in v manjšem delu tudi od starosti oslabele osebke, je prav in blizu naravnemu "modelu" izgub v populaciji da tako ravnamo. Zato so tudi načrti odstrela tako sestavljeni, da je v predvidenem odvzemu največ živali iz razreda mladih. Nekaj je seveda tudi srednje starih, v vitalnem delu populacije, ki ga prav tako lahko nekaj izločimo iz narave, vendar v taki meri, da ohranjamo populacijo stabilno. In to mora biti naš cilj, stabilna vitalna populacija. Z argumentacijo nekaterih, da vse to počnemo samo zato, da bi imeli močnejše trofeje se ne morem strinjati in jo prav lahko označim za ozkogledost in zaplankanost.

doberman
24. May 2012, 23:11
Za mene je sramota ,da se sploh pogovarjamo o A in B kategorijah to je zame samo trofejastvo ki ga je treba cim prej izkoreninit ne pa ,da ga eni se zagovarjate treba je samo skrbeti za zdrave populacije pa, da ne bi kdo zdej pisal da je srnjak v medaliji bolj zdrav kot isti ki je nima se enkrat me je, kar sram da sem v tej zeleni druscini kar se tice tega locevanja po trofejah.

rikec
24. May 2012, 23:49
"Z argumentacijo nekaterih, da vse to počnemo samo zato, da bi imeli močnejše trofeje se ne morem strinjati in jo prav lahko označim za ozkogledost in zaplankanost. "
Tale del je letel v bistvu na moje pisanje, pa je prav, da odgovorim. Mugo, ne posplošuj s tem, ko napišeš da je to kar je napisano z odebeljenim tiskom samo zaradi tega, da bi imeli boljše trofeje. To je le del tega, da imamo s tem bolj "vitalno" populacijo srnjadi, pa s tem ni mišljena samo telesna razvitost, ampak tudi trofeje,.... Ne vem v čem je to zaplankanost? A ne strmimo k temu, da poskušamo doseči nekaj kar je težko doseči? Kaj je težje doseči, srnjad z močnim rogovjem ali srnjad z šibkejšim rogovjem? Včasih imam občutek, da se tu gor oglašajo nekateri, ki milsijo, da močne trofeje pridejo kar tako, same od sebe. Nič ne pride samo od sebe! Samo od sebe pride samo nered in kaos...

doberman
25. May 2012, 00:19
"Z argumentacijo nekaterih, da vse to počnemo samo zato, da bi imeli močnejše trofeje se ne morem strinjati in jo prav lahko označim za ozkogledost in zaplankanost. "
Tale del je letel v bistvu na moje pisanje, pa je prav, da odgovorim. Mugo, ne posplošuj s tem, ko napišeš da je to kar je napisano z odebeljenim tiskom samo zaradi tega, da bi imeli boljše trofeje. To je le del tega, da imamo s tem bolj "vitalno" populacijo srnjadi, pa s tem ni mišljena samo telesna razvitost, ampak tudi trofeje,.... Ne vem v čem je to zaplankanost? A ne strmimo k temu, da poskušamo doseči nekaj kar je težko doseči? Kaj je težje doseči, srnjad z močnim rogovjem ali srnjad z šibkejšim rogovjem? Včasih imam občutek, da se tu gor oglašajo nekateri, ki milsijo, da močne trofeje pridejo kar tako, same od sebe. Nič ne pride samo od sebe! Samo od sebe pride samo nered in kaos...

Zakaj pa rabimo mocnejse trofeje?
Samo zaradi trofejastva pa cisto nic drugega dragi kolega pa lahko se tri dni debatiramo ampak resnica je samo ena.

rikec
25. May 2012, 08:20
Zakaj pa rabimo mocnejse trofeje?
Samo zaradi trofejastva pa cisto nic drugega dragi kolega pa lahko se tri dni debatiramo ampak resnica je samo ena.

Seveda gre se za trofeje. Ampak samo trofeje in nič drugega. Kar se tiče iz moje strani tu en igra nobena favšija, zavidnaje, bla bla ba. Jaz vsakomur privoščim uplen super trofeje, ker je to sad našega dobrega dela. Drugje verjamem, da to ni ravno tako. Kaj pa ti ocenjuješ kot glavni cilj gojenja (poleg obstoja posamezne vrste)?

mugo
25. May 2012, 09:20
Seveda gre se za trofeje. Ampak samo trofeje in nič drugega.

Vredu, jasno. Konec debate.

cviček
25. May 2012, 09:32
Vredu, jasno. Konec debate.

Pričakujem nadaljevanje debate na jesen , ko pridejo na vrsto srne .
Po izkušnjah sodeč pa bo precej bolj umirjena . :icon_lol:

MC53
25. May 2012, 10:33
Ne vem ali nekateri res ne razumete ali nočete razumeti, v čem je bistvo, sicer različnih mnenj o kategorizaciji pri srnjadi in jelenjadi.

Če govorimo le o samcih, je dejstvo, da je poleg kazalnikov kot so telesna masa, vitalnost…, eden izmed, po mojem osebnem mnenju manj pomembnem, tudi z našim lovskim zakonom priznan biološki kazalnik razvitost rogovja. Ker številne, tudi novejše raziskave kažejo, da bolj pogosto in na večje razdalje migrirajo predvsem močnejši mladi samci, kar je zelo pomembno zaradi zagotavljanja genetske pestrosti, je menda razumljivo in tudi za lovce sprejemljivo, da se pri lovu izogibamo odstrela "teh prišlekov", ki so praviloma telesno, pa če hočete tudi trofejno najmočnejši mladi samci. Če nekateri varujejo te samce zaradi pričakovanja nadpovprečnih trofej, to še ni nič narobe za razvoj populacije. Seveda je pomembno, da se pri lovu še bolj dosledno varuje telesno nadpovprečno razvite mlade in srednje stare samice!

Čeprav nekateri trdijo drugače, je tudi oblika in razvitost rogovja posameznega samca – tudi pri srnjakih, zelo odvisna tudi od dedne zasnove. Toda zaradi zelo neugodnih in med posameznimi leti izrazito spreminjajočih se drugih dejavnikov okolja v času rasti rogovja pri srnjakih, prav ti dejavniki velikokrat bolj odločilno vplivajo na razvoj rogovja, kot sama dedna zasnova. To praktično pomeni, da lahko ima isti osebek - kot dveletni srnjak, izrazito nadpovprečno razvito rogovje, že v naslednjem letu, zaradi prevladujočih vplivov drugih dejavnikov okolja, pa povsem povprečno ali celo podpovprečno razvito rogovje. Zato je pretirana delitev mladih samcev srnjadi na A in B kategorijo - le po razvitosti rogovja, nesmiselna in praktično neuporabna za lov, saj bi recimo po takšnih kriterijih lovci eno leto - istega dveletnega srnjaka varovali kot A-kategorijo, že naslednje leto pa bi ga lahko, kot triletnega srnjaka – zaradi nazadovanja razvoja rogovja pod vplivom drugih dejavnikov okolja, "brez greha", odstreli kot srnjaka B-kategorije. Kljub temu dejstvu ne smemo spregledati, da obstaja velika verjetnost, da bo takšen nadpovprečen srnjak, ki je v mladosti izkoristil rastni pospešek za pridobitev nadpovprečne telesne mase in ima dobro dedno zasnovo, že v enem izmed naslednjih let, ko bodo ponovno ugodnejši drugimi dejavniki okolja, ponovno razvil nadpovprečno rogovje, medtem ko praviloma to ni nikoli dana možnost za "podpovprečne srnjake". Tudi zato je prav, da omogočimo postaranje takšnih osebkov.

Močna trofeja na steni lovske sobe ni naš cilj upravljanja s srnjadjo, je pa takšna trofeja v lovišču nedvomno rezultat pravilnega in odgovornega upravljanja s srnjadjo v nekem okolju, ki kaže na dejstvo, da znajo lovci razumeti in upoštevati smiselne usmeritve in omejitve pri izvajanju lova, predvsem pa z lovom prispevati k primerni in z okoljem usklajeni številčnosti populacije, s primerno spolno in starostno strukturo.

In končno: že zaradi tehnološke premoči sodobnega lovca je prav, da se pri lovu zavedamo nekaterih omejitev, da znamo odgovorno in tudi sami poskrbeti za samoomejevanje, in to vedno, kadar je to lahko v korist divjadi. Da znamo in želimo loviti tudi na način, kot je opisal že Mugo.

In še Dobermanu: nikar te zaradi različnih mnenj ne bo sram - bolje odkrtita javna beseda, kot opravljanje za šankom. Zato kar korajžno odpri novo temo in napiši nekaj več o tem kako pri vas zagotavljate in skrbite za zdravstveno stanje divjadi. Saj divjadi menda ne vodite na veterinarske preglede oziroma lovite in iz lovišča odstranjujete le bolane osebke. Bo kar zanimivo branje in rad bi spoznal kakšne nove pozitivne izkušnje.

Krpan
26. May 2012, 09:50
Čeprav nekateri trdijo drugače, je tudi oblika in razvitost rogovja posameznega samca – tudi pri srnjakih, zelo odvisna tudi od dedne zasnove.

Tukaj se popolnoma strinjam, ravno tako kot z tistim, da na "dedno osnovo" (bolj primerno bi bilo govoriti o genski zasnovi), vpliva tudi okolje, in včasih bolj pridejo zaradi vplivov okolja bolj do izraza ene genske lastnosti drugič druge.

Dogovoriti se moramo, ali je selektivni lov hkrati tudi oblikovanje genske zasnove določene populacije. Če lov to je, potem moramo k temu pristopiti z strokovne plati in ne z zastarelimi metodami. V kmetijsvu je namreč selekcionirane genskih lastnosti živali in rastlin v zadnjih desetletjih zelo napredovalo in je uspešno, da ne govorimo o poseganju v sam DNK živali in neposredno spreminjanje samih genov. To pomeni, da bomo tudi v lovstvu oblikovali živali, ki bodo take kot mi želimo in v dobri veri menimo, da je tako najbolje za njih.

Pri kravah smo z takšnimi metodami povečali mlečnost krav v 70 letih za 10krat. (Pri srnjakih smo bistveno bolj neuspešni, saj teže v približno istem obdobju nismo povešali niti za enkrat.)
Drug primer poznam iz čebelarstva. Tam smo se odločili, katere lastnosti čebel, so za ljudi dobre. To so večja donosnost medu, manjša rojivost, manjša agresivnost in tako naprej. Vse te lastnosti merimo (podobno kot lovci točkujemo rogovje) in na podlagi tega izbiramo kateri genski material je zaželjen in ga razmnožujemo naprej, in kateri je slabši in ga je potrebno odstraniti iz narave.

Čebelarji smo to metodo v zadnjih letih v skladu z sodobnimi dognanji iz genetike to metodo nekoliko spremenili in si prizadevamo za čim večjo genetsko pestrost naše krajnske čebele. Odločili smo se da bomo ohranili čim več različnih ekotipov, saj smo ugotovili, da so čebele v posameznih pokrajnah gensko prilagojene za tisto okolje in bi bil vnos čebel (ki sicer čebelarju prinačajo večji dobiček) iz drugih pokrajn (drug ekotip) katastrofa za našo vrsto čebele in zmanjšanje genske pestrosti, kar vedno privede v postopno izumrtje populacije (naselitev risa v Sloveniji).

Ne boste verjeli ampak tudi rejci krav po oddaljenih območjih iščejo avtohtone vrste krav, da bi ohranili in izboljšali gensko pestrost populacije saj so se znašli v slepi ulici.

Lovci takšne skode (še) nismo naredili, saj pri srnjadi in jelenjadi smo izvajali selektiven odstrel zgolj pri 24% (jelenjad) oziroma 21% (srnjad), pri vsej ostali populaciji pa kakšne posebne selekcije glede na zaželjene lastnosti ne izvajamo, razen v manjši meri pri teži mladičev, če odstrelimo šibkejšega.

Veseli me, da je v zadnjih letih prevladalo prepričanje, da srnjakov in jelenov ne selekcioniramo (vsaj na ravni načrtovalcev) več po tistem, kar imajo na glavi, ker menim, da je bilo to nestrokovno oziroma škodljivo za populacijo.

MC53
26. May 2012, 13:20
Krpan, lovci v vsakem primeru izvajamo neko obliko "selektivnega" lova, le merila in usmeritve ter ravnanje posameznikov pri lovu je precej različno. Saj poznamo, da nekateri za vsako ceno želijo varovati samo samce, in to izključno po razvitosti rogovja, spet drugi – redkeje, prednostno varujejo tudi telesno nadpovprečno razvite samice, samce pa po telesni razvitosti v kombinaciji z razvitostjo rogovja, in seveda so še tretji - BMW lovci, in teh je vedno več, ki se odločijo za odstrel le, če zagledajo malo več "vredno" okrasje na glavi, medtem ko si s prešvoh osebki raje ne mažejo rok!

Primer poskusa "neselektivnega" lova na srnjad malo poznam iz pred več kot 25 let. Izvajali so ga v delu dežele Saarland in menda tudi v delu Francije. Z namenom, da bi z optimalnim poseganjem v populacijo srnjadi z lovom dosegli bolj naravno strukturo populacije, so se odločili za lov brez vseh A - kategorij, torej le po principu "kar prvo vidimo". Pričakovanja, da bodo s takšnim načinom lova izboljšali strukturo odvzema in izboljšali stanje v populaciji se niso uresničila. Po predvidevanju bi naj - zaradi pričakovanj o sorazmerno enako pogosto opaznih osebkih glede na številčnost v populaciji po spolni in starostni strukturi, celo bolj pogosto opaznih mladih podpovprečnih osebkih, prednostno dosegli primernejšo strukturo odstrela glede na stanje v populaciji, a se niti to ni uresničilo. V nekaj letih so ugotovili splošno nazadovanje populacije, zlasti izrazit padec telesnih mas in hitro opustili takšen način lova.

Krpan, oba dobro veva, da je izvajanje selektivnega lova z namenom oblikovanja genske zasnove določene populacije v naravnem okolju povsem nesmiselno, praktično neuresničljivo ter škodljivo. Mogoče provociraš zaradi jelenjadi? Ja, tudi pri jelenu je pretirano varovanje osebkov s kronsko oblika rogovja, ne glede na razvitost po masi, nesmisel, saj ni še nihče dokazal, da so jeleni s kronsko zasnovo (izbrana oblika po želji lovcev) boljše genske zasnove ali kaj bolj vitalni in pomembnejši za razvoj populacije jelenjadi, kot recimo močnejši osebki z nekronsko obliko rogovja.

Pri lovu v naravnem okolju je torej povsem dovolj, če vsaj malo poznamo in upoštevamo nekaj naravnih zakonitosti, ki so lahko v korist populaciji posamezne vrste divjadi. Ponavljam: zaradi dokazanih spoznanj, da mladi nadpovprečni samci migrirajo pogosteje in na večje razdalje, tudi zaradi zagotavljanja genske pestrosti, je prav, da se lovci pri odstrelu takšnih samcev kdaj pa kdaj zadržimo. Tudi sicer ne poznam razlogov, da bi lahko lovci z varovanjem mladih nadpovprečnih osebkov kakor koli škodovali razvoju populacij divjadi v naravnem okolju.

Vse smiselne usmeritve za lov in eventuelne omejitve so sprejemljive le do takrat, ko z njimi ne ogrožamo doseganja dovolj visokega količinskega in strukturnega odstrela. Dovolj!

Krpan
26. May 2012, 16:42
Prav vesel sem te debate, saj poteka tako kot bi morala vsaka debata med lovci. Mirno in z argumenti in z manjšimi provokacijami, ki vzpodbujajo razmišljanje...

Tudi sam sem za selektiven odstrel. In sicer na dveh nivojih. Prvi je na nivoju načrtovalca (ZGS OZUL), kjer mislim, da mora biti poudarek predvsem na številu in spolu odvzetih osebkov (uravnavanje velikosti populacije), ter na starostni strukturi odstrela (uravnavanje reprodukcijske sposobnosti) Tu sem z delom načrtovalcev v pretežni meri zadovoljen, moti me samo (po mojem mnenju nepravilno oblikovanje starostnih razredov. Sam bi srnjad in jelenjad razdelil na tri strukturne razrede. Na spolno nezrele živali, na spolno zrele živali, ter na živali, ki zaradi starosti ali drugih vzrokov nimajo več reprodukciske sposobnosti. Zaradi lažjega izvajanja lova bi te tri skupine razdelil po starosti. Spolno nezreli v prvem in drugem življenskem letu, spolno zreli od 2 do 10 življenskega leta ter živali ki so končale reprodukcijo nad 10 leti starosti.

Drugi nivo selekcije pa je na lovu samem, kjer je potrebno same lovce dobro izobraziti za pravilne odločitve pri ozvzemu med živalimi v samem starostnem ali strukturnem razredu. Pri tem moram priznati da sem bolj švoh z znanjem in nebi želel preveč pemetovati.

Ampak vseeno ne morem mimo ene provokacije:
Ali odstreljevati mladiče pri srnah, ki ima dvojčke ali trojčke ali pri srnah, ki imajo samo po enega mladiča. Učili so nas, da odstrelimo mladiča tam kjer jih je več. Logično. Pa vendar ali z tem še pred reprodukcijskim obdobjem ne izločimo genske zasnove za dobre matere, ki so sposobne vzgojiti in ohraniti pri življenju več mladičev, in damo prednost tistim, ki imajo nižjo reprodukcijsko sposobnost ali pa svojih mladičev ne zanjo zadostno varovati pred plenilci?

MC53
28. May 2012, 17:50
Krpan je napisal: "Ampak vseeno ne morem mimo ene provokacije: Ali odstreljevati mladiče pri srnah, ki ima dvojčke ali trojčke ali pri srnah, ki imajo samo po enega mladiča. Učili so nas, da odstrelimo mladiča tam kjer jih je več."

Krpan, naslednjič lahko kar mirno mimo takšne provokacije! Pa ne le zaradi čiste špekulacije o genski zasnovi, ki bi pri srnah lahko omogočala ohraniti pri življenju več mladičev. Saj menda poznamo, da mladiča dvojčka, v času največje ranljivosti, to je v prvem mesecu življenja, skoraj nikoli ne ležita na skupnem ležišču, ampak povsem nagonsko na različnih lokacijah, zato jih še tako skrbna in "gensko"najboljša srna ne more vedno nadzirati in obraniti pred plenilci. Tudi kasneje, če recimo pleni ris, je plen celo pogosteje srna kot njeni mladiči.

Sicer pa sonaravno trajnostno upravljanje z divjadjo ni in ne sme biti zasnovano na pričakovanjih lovcev po maksimalnih letnih prirastkih v populacijah. In če bi lovci res tako želeli imeti v loviščih nekoliko več prirastka v populacijah in s tem več srnjadi (namesto, da smo se v stanju z načrtovalci zavoda za gozdove vedno znova prepirati že glede spremembe odvzema za 5%), lahko najmanj takšno razliko v populaciji dosežemo lovci sami z bolj dosledno izvedenimi ukrepi za zmanjšanje okosa mladičev in povoza, predvsem pa s trajno nizko številnostjo lisice in s pravilnejšim odstrelom srn.

Menim, da ni prav, da prvo odstrelimo mladiča tam, kjer jih je več. In ne vem kje so to učili? Prednostno in takoj v začetku lovne dobe moramo namreč nameniti vso pozornost prav srnam, ki vodijo le enega mladiča. V kolikor gre za telesno podpovprečne mladiče in mlade, telesno šibke dveletne srne, ki pogosto vodijo le enega mladiča, tako kot to pogosto velja tudi za ostarele srne, je edino prav, da čimprej odstrelimo mladiča in srno skupaj. To lahko najlažje dosežemo v začetku lovne dobe, pri lovu zjutraj. Zaradi tesne navezanosti srne na mladiča v septembru, se bo srna - po mirnem čakanju lovca uro ali dve, zagotovo vrnila do odstreljenega mladiča. Če pa ostareli srni, ki vodi le enega mladiča, le tega odstrelimo zvečer, se bo umaknila v varno zavetje gozda in je pred mrakom in najverjetneje vse do naslednjega leta ne bomo več opazili. Seveda pa je prav, da se vzdržimo odstrela, kadar telesno močna srna vodi enega telesno močnega mladiča.

Pri srnah, ki vodijo dva ali več vsaj telesno povprečno razvitih mladičev, se za odstrel šibkejšega mladiča lahko odločimo kadarkoli, tako v pogojih slabše vidljivosti zvečer, kot tudi pozneje v mesecu oktobru in novembru. Pred odgovori na vprašanja o genskih zasnovah pri srnjadi, skušajmo torej najprej ugotoviti: ali je za povprečnega lovca preveč zahtevno ločiti telesno šibko srno v letni dlaki, na primer teže 12 do 15 kg od srne, ki je recimo težja od 18 kg in ločiti mlado srno od ostarele? Ali lovci res ne zmoremo ločiti niti mladiče težke 5 do 8 kg od mladičev, ki so v tem obdobju težji od 10 ali 12 kg? Zanimivo, da bi naj isti lovci znali brez težav oceniti dolžino šil že na cm natančno!

Kasneje, ko srnjad pridobi kakšen kg telesne mase in se odene v zimsko dlako, veliko težje opravimo izbiro po telesni masi, pa tudi po starosti, zato je pri mulasti srnjadi odločilnega pomena dovolj visok odstrel že v mesecu septembru in prvi polovici oktobra.

Krpan
28. May 2012, 21:42
Hvala za izčrpno razlago, ker mi v 18 letih odkar imam lovski izpit tega ni znal še nihče razložiti ....ali pa ga nisem vprašal....

Veper
29. May 2012, 11:02
MC53 krasno razmišljanje in tudi nekako logični zaključki vendar me pa žuli kako to , da sem v 11 letnem pomočništvu v nekem državnem revirju bogatim z jelenjadjo lahko spremljal iz leta v leto ene in iste močne samce ki so imeli izbrana rukališča in vedno ali pa vsaj v večini primerov vsako leto na istem teritoriju, včasih celo na nekaj 10m natančno. Tudi ko je zapadel sneg se je mladina po večini spustila niže in odšla za hrano le stari in močni jeleni so ostali v višjih legah in vstrajali v svojem arealu. Mogoče zaradi tega ker so previdni ,ker teren poznajo ker.............. No jaz mislim,da pa vseeno nekaj teritorialnega starejši in močni jeleni imajo v sebi čeprav mnogi trdijo drugače. Tudi odstrel na obrobnih teritorijih kaže da so odstreljeni v večini mlajši in šibkejši jeleni mogoče tudi zato ker je jelen redkejši in potem seveda po sistemu prvi ki pride. Skratka nisem ravno prepričan o tistem da se selijo predvsem močni jeleni.To je razvidno tudi iznekaj primerov ovratničarjev saj veš tistih z ovratnicami ki smo jih lahko več let opažali na enem in istem teritoriju. Kje se je to dogajalo pa tako in tako veš.

LP

mugo
29. May 2012, 12:06
Strinjam se s tem, kar je MC53 napisal o odstrelu srn in mladičev. Sploh tisto o (ne)sposobnosti razliovanja med šibkimi in močnimi mladiči v primerjavi z razlikovanjem dolžine šil je hudo res. In o ukrepih, ki bi jih lahko (če bi imeli iskrene namene) izvajali za bolj zdravo in mogoče števičnejšo populacijo srnjadi, namesto kreganja z načrtovalci.
MC53, a si prestopil med črne ovce v lovstvu, ker to zgoraj opisano je v večini lovskih "pravovernih" glav hudo svetoskrunsko razmišljanje... V mojem lokalnem okolju dobiš za glasno razglašanje takih stvari takoj kakšno pleno pod noge, kakšnega pa še po glavi.
K tvojem razmišljanju bi še dodal, da je takoj ob odprtju lovne sezone na srne in mladiče (septembra) poleg boljše zmožnosti razlikovanja med šibkimi in močnimi predvsem pomembno to, da srnjad v tem času še zelo dobro izstopa iz gozda na pašo. Tako jih imamo možnost veliko videti in jih lažje primerjamo med seboj in seveda tudi lažje uspešno opravimo dovolj številčen in strukturno pravilen odstrel. Argument nekaterih, da so mladiči takrat še premajhni in da je za družinsko blagajno bolje, da se jih strelja kasneje, ko "še malo zrastejo", je bolj na šibkih temeljih. Kolikor se spomnim iz nekega strokovnega članka, pridobijo mladiči od septembra do konca leta okrog 15% teže, kar je praktično zanemarljiva "korist" v primerjavi s prednostmi lova takoj v septembru.

alojz1
29. May 2012, 12:20
Hm zanimivo. Kje se je tale MC53 do sedaj skrival? :icon_lol:
V praksi je pa tako, kot sem doživel sam. Septembra, ko divjad dobro izstopa pokrivajo odstrel srnjaka tudi trofejaši. In mladičem odstreli mamo. Zato, ker je mladič premajhen in ga je težko zadeti.

MC53
29. May 2012, 13:16
Veper je zapisal: "me pa žuli kako to , da sem v 11 letnem pomočništvu v nekem državnem revirju bogatim z jelenjadjo lahko spremljal iz leta v leto ene in iste močne samce ki so imeli izbrana rukališča…"

Veper, kolikor vem, nisem zapisal ali trdil (mogoče sem bil napačno razumljen), da se praviloma pogosteje in na daljše razdalje selijo močnejši srednje stari ali celo najmočnejši teritorialni jeleni, ampak, da to pogosteje počno (tako kažejo raziskave) praviloma mladi najmočnejši samci. Pri srnjadi in divjem prašiču so to največkrat lanščaki ali dveletni samci, recimo pri gamsu ali medvedu, pa kolikor poznam, dve ali tri letni samci. No, pri gamsu res včasih najmočnejši kozli vzamejo k sebi tudi dve ali tri letnega nekonkurenčnega kozla, a le kot dodatnega "stražarja".

Pri divjem prašiču poznam kar nekaj primerov migracij lanščakov, ki sem jih v preteklih letih uspel markirati v okviru sodelovanja pri širši raziskovalni nalogi. Ugotavljam, da se kar potrjujejo te ugotovitve o disperziji in migracijah močnih lanščakov na daljše razdalje. Tudi zaradi teh spoznanj lahko mirno zapišem, da s pretiravanjem pri odstrelu najmočnejših lanščakov na krmiščih ne koristimo vrsti, niti bistveno ne prispevamo k zmanjšanju škod ali obvladovanju številčnosti vrste, prej obratno. No, poznam in spremljam pa tudi nekaj primerov označene srnjadi v naravnem okolju.

Veper, kot iz izkušenj navajaš ter pravilno ugotavljaš, najmočnejši teritorialni samci – tudi jeleni, praviloma ne zapustijo svojega teritorija, vse dokler niso v neposredni borbi premagani od močnejšega nasprotnika. Pogosto, kar navajaš tudi ti, lahko močni teritorialni samci dokaj mirno prenašajo v svoji bližini nekonkurenčne mlade samce. Sam spremljam in ugotavljam, kako je teritorialno telesno zelo močan srnjak povsem mirno prenašal v svojem teritoriju markiranega šibkega "gumbarja", daleč proč pa odgnal markiranega močnega lanščaka vilarja. Danes je, pred štirimi leti markiran telesno šibek mladič, ki je izgubil srno in je bil naslednje leto kot lanščak čisti gumbar, še vedno telesno in trofejno zelo podpovprečen srnjak, ki pa še vedno živi na istem teritoriju, skupaj z veliko močnejšim, verjetno istim srnjakom.

Seveda pa ne smemo pozabiti, da svoj teritorij zelo vztrajno in praviloma daljše obdobje v posameznem letu branijo tudi samice. In teritorialna ostarela srna utegne biti pri branjenju svojega teritorija sila vztrajna, nadležna in za vrsto stresno zelo moteča.

Veper
31. May 2012, 16:02
MC53 saj se razumeva in zelo podobno razmišljava in imava tudi podobne izkušnje. Verjeto se te izkušnje nanašajo tudi na dejstvo,da najboljših in s tem mislim najiznajdljivejših in najprevidnejših samcev po pravilu skoraj ne opazimo razen v času ruka in sam mislim da naj vrsta sloni na takih primerkih in ne na tistih ki imajo najmočnejši ali pa recimo najzaželenejši okras na glavi. Še najboljše košute morajo začeti migrirati z takimi samci pa bo zadeva popolna. Predvsem pa se moramo zavedati,da se odstrel planira po objedenosti drevja in posledično škodi za gozdarje in pa seveda po zaslužku v loviščih ki so menda ustanovljena v znanstvene namene. Kako zelo podobno japonskim izgovorom za pokole kitov v znanstvene namene. Žal trofeja v naravi nikoli in nikdar ne pomeni toliko kot na zidu in to je narobe. Da pa bi gojili pa tako in tako vemo da ni možno in držimo se starostne strukture in to po možnosti treh kategorij kot je predlagal Krpan pa ne bo nič narobe kvečem nasprotno.