PDA

View Full Version : Komisija za mednarodne odnose in zamejski lovci



ZR7
17. October 2010, 10:13
...
K sodelovanju komisija ni bila povabljena, čeprav je sodelovanje z obema slovenskima zamejskima lovskima organizacijama eno od prioritet komisije, kar je razvidno tudi iz sprejetega programa dela komisije za leto 2010. Ob teh srečanjih, pa tudi kasneje, so zlasti predstavniki Kluba prijateljev lova, dobili vtis, da je to sodelovanje, tudi zaradi nekaterih zakonskih in normativnih vprašanj, na najnižji stopnji v zadnjih desetletjih.
Komisija meni, da si mora Lovska zveza Slovenije odgovorno prizadevati, da bo celotno slovensko etično ozemlje tudi v bodoče pokrito z enotno lovsko organizacijo. V tem smislu se mora LZS zavzemati za eventualno spremembo zakonodaje in izvršilnih predpisov.

To zgoraj je citat iz zapisnika 11. seje Komisije za mednarodne odnose, ki se je odvijala 12. oktobra 2010. V vsebini zamere med komisijo in predstavniki LZS, kdorkoli že je to bil, se zaenkrat ne spuščam, ker bodo to že sami pojasnili oz. ker je vodstvo, odvisno od tega kdo je to bil, lahko tudi predstavnik organizacije.

Že nekaj časa pa mi daje misliti status teh dveh zamejskih lovskih organizacij in njihova prizadevanja, oz. prizadevanja njihovih zagovornikov in nasprotnikov. Z vodstvom lovcev Doberdoba imam dobre odnose in vem, da so srčni in predani lovci in še bolj Slovenci pisani z veliko črko. Na njih smo lahko le ponosni!
A vključevanje teh lovcev v Slovensko organizacijo oz kot zelo nevarno pravi zapisnik združevanje celotnega etničnega (ne etičnega, kot se je avtorju zapisnika zareklo) Slovenskega ozemlja pod eno streho je zelo delikatna stvar, ki se je ne smemo lotiti le na podlagi simpatij in antipatij do teh lovcev. Kajti za seboj lahko potegne dolgoročne in težke posledice, saj bo to odprlo vrata tudi neslovenskim lovcem in razmahu lovskega turizma oz. razprodaji našega naravnega bogastva, ki smo ga desetletja gojili in čuvali.
Glede na stanje duha marsikaterih vodilnih v naših vrstah, predvsem v komisijah in večini UO LZS je ta strah še kako upravičen. Zakoni, tako naši kot sosednjih držav ne poznajo in ne smejo ločevati na podlagi narodnosti, temveč obravnavajo vse državljane enako. Tako da ni nediskriminatornega načina s katerim bi v Slovenska lovišča kot polnopravne člane LD lahko spustili zgolj Slovenskih zamejcev, Kalabrežev ipd. pa ne!
zato še enkrat: Previdno!

MilanK
17. October 2010, 18:54
Ko berem poste o tej temi se mi mimogrede postavi vprašanje ali je LZS mednarodna ali nacionalna zveza ali pa bi mednarodna hotela postati. Fizičnih državnih mej med članicami EU sicer ni, še vedno pa so administrativne meje in te bodo med članicami tudi vedno obstajale, podobno kot meje med republikami rajne SFRJ. Kakšna je narodna struktura članstva tujih LD-jev sploh ni pomebno, pomebno je, da gre za članstvo tuje lovske organizacije, pri čemer sploh ni bistveno ali so to kolegi iz Avstrije, Italije, Madžarske, Hrvatske ali katere koli druge države. Potrebno bi bilo do dobra preučiti zakon o društvih, ZDlov-u in Pravila LZS in na podlagi te preučitve odgovoriti na vprašanje ali so tuje lovske organizacije sploh lahko članice LZS glede na to, da LZS ni mednarodna, temveč nacionalna organizacija, v katero se obvezno združujejo LD z območja RS.

LP
milanK

Krpan
17. October 2010, 22:05
Ko je Sraka načel to temo, sem že zapisal da je potrebno najprej doreči, kaj je LZS, in potem bodo vse stvari na pravem mestu in nam bo jasno kje so zamejski lovci.

Imam občutek, da se jih preveč bojite. Nič nam ne bodo odnesli, in nobeden ne bo za nič prikrajšan, lahko pa nam veliko doprinesejo.

Slovensko lovsko društvo (LZS se zelo rada kaže kot njegova naslednica) je imelo ob ustanovitvi vrednoto domoljubja in narodnega povezovanja kot glavni namen ustanovitve. Prej je obstajalo Kranjsko društvo ljubiteljev lova, ki pa je bilo pokrajinsko omejeno, ter veliko nemško govorečih lovskih družb, ki so bile strokovno na višjem nivoju kot SLD, pa vendar je nastala potreba po vseslovenskem lovskem društvu, v državi ki je bila podobno urejena kot sedaj EU. Ravno tako so obstajale administrativne meje dežel, ki so imele svoje "parlamente" Slovenci pa smo bili celo razdeljeni na dve državi (Avstrijo in Ogrsko).

Potreba po vključitvi zamejskih (in izseljenskih) lovcev v slovensko lovstvo zagotovo obstaja, če ne zaradi drugega zaradi skupne tradicije in ohranjanja jezika. Vprašanje pa je, če je LZS za to primerno organizirana, zakonodajalec pa te možnosti zagotovo ni predvidel.

Mogoče je potrebno rešitve začeti iskati ravno, pri ministrstvu za Slovence po svetu in najprej od njih zahtevati odgovore o tem kako si predstavljajo povezovanje slovenskih lovcev....

Sraka
18. October 2010, 09:22
Krpan, ko bo zgodba tako preprosta kot jo želiš predstaviti, države Slovenije v pravem pomenu besede več ne bo. Bo pač neka nova državna tvorba podobna kakšni kot jih iz zgodovine pač že poznamo. Zaenkrat pa še v vseh državah ( Slovenija, Avstrija, Madžarska, Italija in skoraj zagotovo tudi Hrvaška Istra ) veljajo zelo različni pravni redi in zelo različne ureditve, ki v mnogo čem niso kompatibilne, čeprav so vse države članice EU oziroma ena v kratkem še bo.

Če je LZS in slovenski lovci s svojimi pobudami tihi test za jutrišnjo postopno ukinitev slovenske države in začetek neke nove državne tvorbe na razširjenem ozemlju nekdanje Avstroogrske ali upravno porazdelitev ozemlja današnje države Slovenije med sosednje države, potem naj se to pač tako tudi pove.

Državo, ki nam je pred dvajsetimi leti padla v naročje smo zapacali in izropali in Slovenci smo se v tem času dokazali, da nismo v stanju imeti in voditi lastne države. Ne vemo kaj bi z njo počeli, kako jo upravljali, razvijali ter notranje uredili in pripeljali smo jo na sam rob prepada. Če je rešitev le v njeni ukinitvi se tega verjetno po popolnoma mirni poti ne bo dalo preprečiti. Ko se bo razsula ali temeljito reformirala EU, bo konec tudi s "tisoč letnimi sanjami slovenskega naroda" in vse se bo vrnilo tja kjer je nekoč že bilo.

Tisto o domoljubju in podobnih nakladanjih je dobro le za preprosto rajo, ker drugje to že dolgo več ne vžge. Tam velja le materialni interes in moč ter vladavina kapitala.

Kaj boš takrat ti ? Boš severovzhodni Italijan ali južni Avstrijec, ali mogoče planinski Hrvat ali kaj drugega ??

MilanK
18. October 2010, 15:58
KRPAN:
Menim, da nobeden od Forumašev ni proti sodelovanju z zamejskimi Slovenci, vendar zgolj članstvo brez določitve vsebine sodelovanja s kulturnimi in drugimi organizacijami zamejskih Slovencev ne bo doseglo namena, o katerem ti pišeš. Tudi sam sem za sodelovanje z zamejskimi Slovenci, a ločim sodelovanje od članstva. Sodelujemo lahko s katero koli mednarodno lovsko ali naravovarstveno organizacijo (lahko tudi z posamezniki) in to je zaželeno, povsem nekaj drugega pa je tujo organizacijo sprejeti v članstvo, saj mora za njen sprejem obstajati pravni temelj, pri čemer pa sodelovanje sploh ni vezano ali pogojeno na članstvo. Koliko naših društev odlično sodeluje z zamejskimi društvi, pa zaradi tega ta društva niso članice kake naše zveze društev. In če že govorimo o zamejskih Slovencih, potem moramo vedeti kje ti živijo oz. da ti ne živijo samo v Avstriji, ampak tudi v Italiji, Madžarski in Hrvaški, itd. Ali misliš, da bo ministrstvo, ki ga navajaš, LZS sugeriralo na kak način naj sodeluje z zamejskimi Slovenci lovci, slednje mora skrbeti za kulturno povezovanje zamejskih Slovencev z matičnim narodom (državo) in to ne glede na njihov status v družbi ali društveno članstvo.

TEZE ZAKONA O ODNOSIH REPUBLIKE SLOVENIJE S SLOVENCI ZUNAJ NJENIH MEJA, ki so narekovale sprejem tega zakona:

A. OCENA STANJA:
"Zunaj meja Republike Slovenije po različnih ocenah prebiva približno 500 000 Slovencev. Le približno 60 000 Slovencev, ki imajo stalno prebivališče zunaj njenih meja, ima slovensko državljanstvo. Z osamosvojitvijo se je Republika Slovenija zavezala, da bo skrbela za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za slovenske izseljence in zdomce, ter pospeševala njihove stike z domovino. Ustava tudi določa, da Slovenci brez slovenskega državljanstva lahko uživajo v Sloveniji posebne pravice in ugodnosti, katerih vrsto in obseg določa zakon.

Ugotavljanje števila Slovencev zunaj Republike Slovenije je precej težavno, saj so kriteriji različni oziroma neenotni in favorizirajo bodisi poreklo, materni jezik, jezik komunikacije ali zavest (etnične) pripadnosti.

Slovence zunaj Republike Slovenije delimo na dve podskupini:
Prva podskupina: ZAMEJCI - PRIPADNIKI AVTOHTONE SLOVENSKE MANJŠINE V SOSEDNJIH DRŽAVAH.
Termini zamejci, Slovenci v zamejstvu ali zamejski Slovenci označujejo pripadnike avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah. Gre za del našega naroda, ki predstavlja avtohtono manjšinsko prebivalstvo sosednjih držav.

Meje so se v zgodovini spreminjale, zato področja, kjer živijo zamejski Slovenci kot avtohtono in ponekod tudi večinsko prebivalstvo, danes pripadajo štirim sosednjim državam. Zamejski Slovenci živijo v Avstriji (Zvezna dežela Koroška in Zvezna dežela Štajerska), na Hrvaškem (osem županij vzdolž meje z Republiko Slovenijo; predvsem Istrska županija, Primorsko-Goranska županija, Karlovška županija in Med/ži/murska županija), v Italiji (Avtonomna dežela Furlanija-Julijska Krajina) in na Madžarskem (Železna županija). Po prevladujočih ocenah naj bi v zamejstvu bivalo približno 150.000 Slovencev.
Slovensko zamejstvo skupaj z Republiko Slovenijo sestavlja Skupni slovenski kulturni prostor, ki zajema kulturno, duhovno in vrednostno povezanost, ki jo dopolnjuje gospodarska, informacijska, infrastrukturna in regionalna povezanost.

Slovenci v zamejstvu so neločljiv in enakovreden del enotnega slovenskega naroda. Čeprav obstajajo med Slovenci v različnih sosednjih državah precejšnje razlike v številnih pogledih, pa edninska opredelitev: avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah, poudari povezanost, enovitost in nedeljivost slovenskega naroda, ne glede v katerem delu skupnega slovenskega kulturnega prostora avtohtono prebivajo njegovi pripadniki.

Kljub temu, da v državah Evropske unije pod vplivom Francije prodira koncept manjšinske zaščite, ki ne sloni na načelu avtohtonosti manjšin, je zagotovo zelo ustrezno, da Republika Slovenija - v odnosu do svojih manjšin v zamejstvu in do obeh manjšin na svojem ozemlju - obdrži koncept delitve manjših na avtohtone in alohtone.
Avtohtone narodne manjšine so tiste, katerih pripadniki prebivajo na točno določenem teritoriju že iz časov pred industrijsko revolucijo.
Industrijska revolucija je sprožila množične migracije in v gospodarsko razvitejših državah ustvarila številčne neavtohtone, torej alohtone oziroma novodobne manjšine.

Druga podskupina: SLOVENCI PO SVETU.
Med Slovence po svetu prištevamo zdomce in slovenske izseljence.
Rojake, ki imajo slovensko državljanstvo, prijavljeno stalno bivališče v Republiki Sloveniji in namen, da se vrnejo živet v domovino, imenujemo zdomce.
Rojake, ki imajo stalno bivališče v tujini, istočasno pa nimajo niti slovenskega državljanstva, niti namena, da bi se za stalno priselili v domovino, pa imenujemo izseljence.

V 60-tih in 70-tih letih dvajsetega stoletja je z-doma odšlo na začasno delo v tujino več kot 50.000 Slovencev. Največ jih je delo našlo v Nemčiji, mnogi pa so se zaposlili tudi v Avstriji, Švici, Švedski, Franciji in Belgiji. To so delavci na začasnem delu v tujini ali zdomci. Opaziti pa je mogoče, da zdomstvo pri mnogih počasi prerašča v izseljenstvo.

Izseljenci so domovino zapustili iz ekonomskih, političnih ali drugih razlogov; praviloma za stalno. Največ slovenskih izseljencev je v Argentini, Združenih Državah Amerike, Kanadi in Avstraliji.

Seveda obstaja čedalje več Slovencev po svetu, ki jih ni mogoče enostavno uvrstiti v eno od obeh skupin. Med tistimi, ki se ne nameravajo več vrniti v domovino, je namreč danes že precej takih, ki so si v zadnjem desetletju pridobili državljanstvo Republike Slovenije, pa tudi zdomcev, ki bodo, kot kaže, ostali v tujini, ni malo.

Glede na državljanski status lahko Slovence v zamejstvu in po svetu razdelimo v tri skupine:
- Osebe slovenske narodnosti z državljanstvom Republike Slovenije. Tako znotraj zamejske, kot tudi znotraj zdomske in izseljenske skupnosti, je veliko Slovencev, ki imajo državljanstvo Republike Slovenije oziroma tudi državljanstvo Republike Slovenije.

Dejstvo, da imajo mnogi, poleg slovenskega tudi še državljanstvo države dejanskega bivanja, za Republiko Slovenijo ni relevantno.

- Osebe slovenske narodnosti s statusom Slovenca brez slovenskega državljanstva. Ta zakon uvaja nov poseben status, imenovan status Slovenca brez slovenskega državljanstva. Pridobili ga bodo lahko vsi Slovenci, ki nimajo, ne morejo ali ne želijo imeti državljanstva Republike Slovenije.

Zadeve, povezane s statusom Slovencev brez slovenskega državljanstva, so podrobneje predstavljene v posebnem poglavju.

- Osebe slovenske narodnosti brez državljanstva Republike Slovenije in brez statusa.;

Toliko, da si bomo bolj na jasnem o čem pišemo, vendar potrebujemo tudi utemeljen in obrazložen odgovor v čem bo njihovo članstvo izboljšalo področje kulturnega sodelovanje LZS z zamejskimi Slovenci, ko pa je to sodelovanje mogoče tudi brez članstva, ali pa se morda motim.:icon_wink:

Lp
milanK