Osiroteli mladiči srnjadi

[ZR7]

Prejel sem vprašanje, katerega z dovoljenjem postavljam na forum.
Prosim brez obsojanja in pametovanja zakaj je mladič postal sirota, posvetimo se raje razmišljanju, kaj sedaj storiti.

LP


Spoštovani forumovcu,opisal bom primer,za katerega v naši LD nismo našli prave rešitve.Morda se je kdo v kateri izmed družin že kdaj srečal s podobnim primerom,pa bi me zanimalo,kako ste ga rešil.
Pred nedavnim je našo LD obvestil občan,da je na vozišču ceste našel mladiča srne,ki jo ima doma in jo poskuša hraniti z cucljem in visoko mastnim mlekom.Izgleda,da zadeva funkcionira,vendar bi jo rad vrnil pristojni LD.Znašli smo se pred vprašanjem,kaj sedaj z mladičem?.Po naši presoji je občan ravnal humano in tudi v skladu z zakonom,kajti v nasprotnem primeru bi jo povozil kakšen izmed avtomobilov.Izključena je bila možnost,da je bila mati srna kje v bližini, zaradi opisa kraja in okoliščin kako je bila najdena.
Zakon o divjadi in lovstvu določa;
-Prepovedano je dotikanje, prenašanje ali prilaščanje najdenih osebkov vseh vrst divjadi ter razdiranje gnezd in pobiranje jajc pernate divjadi, razen v primerih, ko se jih lahko s prenosom na bližnje varno mesto v naravnem okolju zavaruje pred uničenjem.
-Najditelj je dolžan čimprej prijaviti upravljavcu vsak primer najdbe onemogle ali poškodovane divjadi, ogroženega mladiča ali gnezda.
-Minister v soglasju z ministrom za varstvo narave lahko dovoli izjeme od prepovedi iz prvega odstavka tega člena, če je to potrebno za vzrejo, raziskovalne in vzgojne namene ter v drugih utemeljenih primer
-Divjadi ni dovoljeno zadrževati v ujetništvu brez dovoljenja.
-Če so zagotovljene predpisane bivalne razmere in oskrba lahko minister v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo narave, izjemoma dovoli zadržanje divjadi v ujetništvu v času zdravljenja, rehabilitacije divjadi ter v drugih primerih, ko je to potrebno zaradi varstva divjadi.
Da bi spustili mladička v naravo ne bi imelo nobenega smisla in zagotovo bi že prvo noč postal plen lisic,če pa ne, bi poginil od lakote.
Edino upanje nam je še ostala tel.št.zavetišča za prostoživečo divjad v Kranju,ki je objavljena na spletni strani LZS.Ampak nič,zavetišče zapirajo in poleg tega je bilo ustanovljeno samo za prostoživeče nelovne vrste divjadi.
Kako bi ravnali v vaši lovski družini?
Lovski pozdrav

[Veper]

Azil ki bo nedvomno sprejel mladiča se imenuje Hubertus in Dušan Ule lastnik zavetišča bo po mladiča tudi sam prišel če ga le pokličete. Če je zadeva še aktualna poišči med našimi POVEZAVAMI zavetišče in kontaktiraj.

[Krpan]

http://azil-hubertus.com/

[ZR7]

Azil Hubertus je zagotovo možna rešitev za to srnico. A rad bi pripomnil, da se ta azil financira zgolj iz lastnega žepa in s dobrovoljnimi prispevki.
Zato bi bilo lepo, če bi poleg srnice prispevali še kakšen € za lažje delovanje kateremu se Dušan z družino predaja z vsem srcem.


A če to rešitev pustimo ob strani, ker vseh sirot tudi Uletovi ne zmorejo rešiti, me zanima, kako bi sicer ukrepali v vaših LD, oziroma, kako bi ta problem reševali sami.

[jereb]

Glede na število komentarjev zelo huda tema.

Mislim, da bi bilo dobro takoj obvestiti inšpektorja. Ti imajo bistveno več informacij in njihova osnovna naloga je tudi svetovanje in ne samo kaznovanje!!!!

Sklicuješ se na opisani odstavek, da s premikom lahko mladiča rešiš pred uničenjem (izraz ko 100 mater, a ne?)

Lahko pa na dogodek gledaš tudi s strani naravovarstvenika in rečeš
"J....... ga, smrtnost v naravi je velika in tudi licice morajo kaj pojest" (A nismo ravno lovci tisti, ki moramo biti čim bolj naravovarstveno usmerjeni?)

[ZR7]

...
Mislim, da bi bilo dobro takoj obvestiti inšpektorja. Ti imajo bistveno več informacij in njihova osnovna naloga je tudi svetovanje in ne samo kaznovanje!!!! ...
Težka odločitev je prijaviti nekoga, ki je ukrepal v dobri veri. Kdo lahko zagotovi, da ne bo kazni? In kako se bo v nadalje obnašal dotični in vsi, ki bodo zvedeli njegovo zgodbo?
O osveščanju ljudi, tistem, kar se je včasih tudi preko TV oznanjalo, da se pusti mladiče pri miru pa itak nima smisla pisati ...:icon_cry:


... Lahko pa na dogodek gledaš tudi s strani naravovarstvenika ...
Seveda bi bila najelegantnejša rešitev tega mladiča vpisati v evidenci povoza in tako prihraniti drugega. A za kaj takega bi morali najprej doseči zavedanje vseh ljudi, da se v življenje prosto živečih živali ne vmešavamo, pa naj izgleda še tako kruto. V gosto naseljenih področjih, kjer so ljudje izgubili stik z živalmi, kaj takega ni moč pričakovati. Tu deluje empatija do posamičnega osebka in ne premišljen odnos do populacije.


Problem, ki ga je mislim da hotel izpostaviti začetnik teme je v tem kako ravnati v tej zbrki predpisov in odnosov, da ne bi na koncu spet kratke potegnili lovci. Srnica jo je že, pa naj preživi ali ne. Za njo je težko verjetno, da bo še kdaj tista prava divja žival, kar naj bi bila.

[ZR7]

...
Seveda bi bila najelegantnejša rešitev tega mladiča vpisati v evidenci povoza in tako prihraniti drugega. ...

Tu ne morem mimo dejstva, da imamo po mojih informacijah v Slovenskem lovstvu tudi OZUL-e v tesni navezi z enoto ZGS, ki lovskim družinam predpisuje 80% ODSTREL srnjadi ne glede na višino povoza in drugih načinov odvzema.
Na takem področju se v temi obravnavani osebek praktično sploh ne bi štel v odvzem.

[POLH]

Problemov, ki se pojavljajo z mladiči srnjadi je veliko in kot sami ugotavljate, niso enostavno rešljivi. Včasih zaradi predpisov, včasih zaradi nevednosti ali bolje brezbrižnosti lovcev, zaradi nepoučenosti ostalih uporabnikov prostora...
Kar se tiče predpisov : jasno je napisano, da so divje živali divje in kot take spadajo v naravo. Da jih je prepovedano odtujevati in podobno. A kaj, ko pa je srnica tako boga in nebogljena - sigurno ji bo boljše, če jo odnesemo domov in hranimo na dudo. Ko pa bo velika jo bomo pa spustili nazaj v naravo in s tem naredili ne vem kako plemenito dejanje. Tako pa je razmišljanje večine ljudi, ki na žalost srne poznajo samo iz zgodbe o bambiju in so pod vplivom novodobnih zaščitnikov živali, ki varujejo naravo izpred računalnika. Kaznovati nekoga, ki je sveto prepričan, da je naredil nekaj dobrega? Mislim, da ni najboljša rešitev. Imeli smo kar nekaj takih primerov : Mladiča srnjadi smo enostavno vzeli in ga odnesli nazaj na lokacijo kjer so ga najdli. Ljudi, ki so to storili, podučili, da se to ne dela in da je velika verjetnost, da mladič v naravi ne bo več preživel, ker ga srna nazaj ne bo sprejela.
Imeli smo tudi primer, ko so srnjaka doma zadrževali kako leto (zvedeli kasneje). Nadeli so mu "prelepo" rdečo pasjo ovratnico. A kaj, ko je prevladala narava, in srnjak jim je pobegnil. Pojavil se je oz. bolje rečeno zanj smo izvedeli, ko je napadel kolesarko in jo zbil iz kolesa. Srnjaka (lanščaka) so odstrelili in odkrili, da ovratnica ni hotela rasti z njim in se mu je zažrla v vrat.
Veliko je primerov, ko pokličejo kmetje in povedo, da so pri košnji poškodovali mladiča s kosilnico in ne vedo kaj storiti. Ponavadi gre za odrezane noge in podobno. Take mladiče usmrtimo, saj je očitno, da v naravi ne bodo sposobni preživeti in da bi jim z vračanjem v naravo podaljšali agonijo. Še več pa je kmetov, ki pokosa sploh ne prijavijo, ker jih veliko misli, da bodo trpeli ne vem kakšne sankcije.

[ZR7]

.... Take mladiče usmrtimo, saj je očitno, da v naravi ne bodo sposobni preživeti in da bi jim z vračanjem v naravo podaljšali agonijo. Še več pa je kmetov, ki pokosa sploh ne prijavijo, ker jih veliko misli, da bodo trpeli ne vem kakšne sankcije.

Pn tako smo spet pri večni nesposobnosti LZS in večine njenih članic za vzpostavljanje odnosov z javnostjo.:icon_evil:

[jereb]

Glede inšpektorja, kot sem že omenil, njihovo delo ni le kaznovanje! Če imamo razčiščene zadeve, potem nam inšpektor popolnoma nič noče in nam tudi ne bo naredil, opisani primer pa bo obravnaval z opominom brez kazni in osveščanjem človeka, ki je storil dejanje, ki naj ga ne bi. Tako inšpektor pridobi zaupanje in naredi bistveno večjo korist kot s pisanjem položnice in tega se inšpektorji dobro zavedajo.

Iz tega vidika sem napisal obvestiti inšpektorja - kot "klic na pomoč" in ne prijava kaznivega dejanja ...

Vračanje mladiča na mesto najdbe je ponavadi uspešna akcija le v primeru takojšnje vrnitve, kasneje pa je bolj ali ne lisičja hrana ...