Vprašanje za poznavalce Nemških prepeličarjev!!??

[Franc]

Kolega ima Nemško prepeličarko-serko,psička je izredno vodljiva saj je opravil osnovni tečaj šolanja,PNZ-vse kar morajo prepeličarji delati odlično,le ocena iz
gonje divjadi nizka,ker ni sledoglasna.Psička je stara dve leti in izredno energična
dober nos,skratka vse kar so odlike Nemškega prepeličarja.
Ne znam mu svetovati,ker nisem imel nikoli te pasme(le goniče okoli 20let,nikoli problema z sledoglasnostjo),kaj je v osnovi naredil narobe oz.če se da še ta napaka odpraviti.Škoda,tako mlade psičke,ki je tako delovna!
Hvaležen vam bom za vsak odgovor in nasvet!
LZ.....Franc!

[alojz1]

Mlad pes, ki najde toplo sled in gre po njej tiho bo najlaže "spregovoril" če divjad pred njim odskoči tako, da jo vidi. Najprej bo vidoglasen, kasneje pa še sledoglasen.
Kaj pa psička naredi npr. če najde ježa? Kako rada laja doma? Ali laja na mačke?
Veliko je stvari, ki vplivajo na glasno gonjo. Pri prepeličarjih teh problemov praviloma ni, se pa tudi najde...

[Hubertus]

...Veliko je stvari, ki vplivajo na glasno gonjo. Pri prepeličarjih teh problemov praviloma ni, se pa tudi najde...
Tudi jaz sem imel prepeličarko, ki je bila zelo dobrih staršev, a je bila na sledi nema. Tudi pri dveh letih je bilo tako. Poznam pa primere, ko so goniči spregovorili zelo pozno, v tretjem letu npr.
Veliko je dejavnikov, ki vplivajo na obnašanje psa. Vez med vodnikom in psom je enaka kot med člani tropa kanidov. V tropu se vzpostavi hierarhija po kateri se razvrščajo tudi pravice in dolžnosti pri lovu. V danih okoliščinah in ob določenem značaju, pes svoj nagon in pobudo pri lovu zadržuje oz. je ne izkazuje v polni meri, ker čaka na dejanja vodnika in njegove "ukaze" ali pobudo. Če psu, ki mu je prirojeno podrejanje ne znamo dopovedati, da je treba loviti na tak ali drugačen način, bo čakal in se ne bo odzival na način kot bi želeli.
Imam psico, goničko, ki je izredno dominantna (ne agresivna) v odnosih do ostalih psov. Čisto vse pse, ki so k hiši prišli za njo, ji je uspelo obvladati na način, da so ob njeni prisotnosti jagali tako, kot je ona hotela oz. so v celoti čakali na njeno pobudo.
Pes, ki je z lahkoto vodljiv kaj hitro postane tak, kot je opisano v prvem prispevku. Skratka, čaka na ustrezno komando. Če takega psa, damo komu drugemu v roke (kar se zgodi razmeroma poredko, zato nimamo dovolj dokazov) se zelo rado zgodi, da povsem spremeni obnašanje pri lovu.
Način ravnanja, ki ga opisuje Alojz1 v prispevku pred menoj je edini, ki bi lahko pripeljal do kakšne spremembe. Se pravi, da poskušamo psu vzbuditi lovsko strast.

[detel]

O tem smo že pisali. Tudi med goniči se najdejo nemi na sledi, čeprav redko. Ni pomoči. Se pa splača potruditi in probati vse možno.

[POLH]

Videl sem že vidoglasne pse, ki so se na lovu npr. na divje prašiče odlično izkazali. Vodnik je točno vedel - če se je pes oglasil so prašiči sigurno noter.... Sicer je šlo v primeru, ki sem ga videl za braka, ampak vseeno.

[main757]

Franc, naj proba loviti skupaj s psom, ki je sledoglasen. Mogoče bo od njega prevzela sledoglasnost.

[Lakotnik]

Moram priznati, da mi je Hubertusov prispevek odprl oči, saj se nahajam v podobni situaciji kot jo je opisal. Imam resastega jazbečarja starega 2 leti, ki je izredno nedominanten, saj se vsakemu psu podredi, je nesamostojen, saj je zelo navezan na ljudi še posebej name, ki ni sledoglasen, poleg vsega pa se na lovu nikakor ne izkaže tako kot bi jaz hotel. Vedno ko sva v gozdu imam občutek, kot da on želi, da bi moral jaz iskati divjad namesto njega. Kakšno srnjad že dvigne malo pobevska, če ji pride dovolj blizu v polje vidljivosti in se vrne nazaj. Kljub temu, da imamo še nekaj vrst lovne divjadi v lovišču ne pokaže zanimanja za iskanje, čeprav sem ga večkrat z njo tudi seznanil. Podobno je pri preizkušnji v umetnem rovu. Ga ne spravim notri z nobeno ukano, me pa fehtari v smislu pojdi ti gospodar prvi v rov, nato grem jaz za teboj... Sicer z mojim psom ne želim nikdar jamariti ker mi je preveč dragocen, vendar bom moral spackati preizkušnjo, ki se imenuje PNZ, saj drugače ne smem s psom v lovišče. Vedno sem bil namreč mnenja, da glavne zasnove kot so sledoglasnost, ostrino in voljo do dela pes prinese s seboj na svet in mu jih vodnik ne more dati, niti vzeti, zato sem se sprijaznil, da moj pes pač ni lovec, ker nima pravega nagona.

[Jagermaister]

Imel sem že kar nekaj psov, terierjev in vsi so bili sledoglasni. Toda eni bolj drugi manj, kar je prirojeno. Prišel sem do sklepa, da oglašanje na sledi sproži intenzivnost vonja. Zadnji, žal že pokojni Zeus je bil od vseh najbolj sledoglasen. Če sva naletela na svežo prašičjo sled je glasno gonil celo, ko je šel za njo na jermenu. Oglašal se je tudi, ko se je po končani gonji po sledi vračal nazaj, vendar drugače in bolj poredko. Gonil je celo, ko je šel po moji sledi za mano.
Don, strasten lisičar, je bil manj sledoglasen. Lisico je včasih gonil tudi več kot uro, vendar ne vseskozi sledoglasno. Ugotovil sem, da če si je lisica nabrala 10 min prednosti, je utihnil, ko pa se ji je spet približal, je pa spet glasno gonil.
Imel pa sem tudi psico, ki ni bila dosti bolj korajžna kot Lakotnikov jazbečar. Lepo je gonila zajčka in srnjad, za lisico je že po 50 m gledala, če grem za njo, pri prašičih pa je šla 10 m za mano.

[alojz1]

Franc, ni recepta kako pripraviti psa za gonjo
Lahko pa poizkusita z prijateljem (sedaj v lovopustu) naslednje:
mucko dajta v kletko, da ne pride do kontakta in jo postavita v zaraščen predel. Ko jo psička najde jo bo verjetno oblajala. Po daljšem lajanju bo iskala vajino pomoč. Eden naj psičko zadrži, drugi pa pred njo izpusti mačka, ki jo bo popihal na prvo drevo. Med begom spustita psičko, ki bo po vsej verjetnosti glasno gonila. Seveda v primeru uspeha ne smeta skopariti z pohvalo.
Napišita kako se je končalo

[Franc]

Pri mačkah,ne laja na njih,le preganjala bi jih,čeprav se mačka postavi po robu ali zbeži!Drugače laja doma,kot čuvajka ali če rečeš naj da glas,potem ve da bo dobila priboljšek-briket,če da glas!
Hvala za odgovore,jih bom prenesel naprej in vam poročal o napredku!

[Franc]

Alojz1,dober nasvet,ko bova sprobala,ti sporočim,kako se stvar obnese.
Hvala za nasvet!

[deteljica]

Nisem najbolj poklicana za lovske debate ampak kolikor imam obilo izkušenj iz drugih disciplin ( pri obrambi npr je tudi oblajanje, pa pri poslušnosti je lajanje med delom nezaželjeno) in kolikor sem malo povohala gonjo, vem nekaj o tej temi.
Predvsem bi potolažila vodnika "nemega" psa, da naj si ne očita krivde, ker ni naredil nič narobe.
Glasnost in s tem sledoglasnost, sta v največji meri prirojeni. Res mora bit že v patološkkem smislu kaj narobe, da bi uspeli iz naravno glasnega psa narediti tihega, obratno pa ni mogoče.
Z vzgojo in ostalim lahko iz malo manj glasnega naredimo malo bolj glasnega in preveč glasnega z doslednostjo utišamo izven gonje.

Čudeži pa se ne dogajajo. Genetsko dober gonič bo torej sladoglasen brez velike filozofije, če mu le ponudimo možnost gonje in slab gonič ne bo nikoli dober, (v smislu oglašanja) pa če vsi doktorirajo.
Vse spodbujanje psa in "šolanje" za glasnost služijo lahko samo temu,da pes pride v pravi nagon in da se s tem izkaže njegova naravna glasnost -če jo ima. Če pa je nima pa tudi ob najvišjem nagonu ne bo oglasil (oz ne bo vztrajen pri oglašanju).

V osnovi obstajata dva tipa psa: nekateri bolj ko so v nagonu bolj so tiho- padejo v fazo zasledovanja plena, ko plenilec otrpne in se pritaji pred napadom. To je u bistvu naravno stanje za plenilce. In psi, ki težijo k temu tipu- bolj ko so v nagonu, bolj ko so dominantni bolj so tiho.
To, da pes med zasledovanjem laja je pridobljeno s selekcijo in je dokaj težko v vzreji ohranjati, saj je skregano z naravno logiko. Oglašanje je namenjeno izključno obveščanju človeka. Po naravni selekciji je plenilec,ki se oglaša obsojen na propad- poleg tega, da se prej izčrpa (zadiha) tako plen ve kje je in v kakšnem stanju je -sami minusi torej.
Glasna gonja je psihološko/biološko gledano način sproščanja furstracije psa.Prej se oglasi pes, ki je ravno prav "slabih živcev" in ravno prav v plenskem nagonu.

Zato je ohranjanje sledoglasnosti, ob sočasnem selekcioniranju drugih lastnosti, za moje pojme eden največjih izivov vzreje. Predvsem pri pasmah, kjer se želi dobiti obe vedenji (npr ptičarji). Gre za ravnovesje na ostrini noža in normalno je, da no mogoče celotne populacije dobiti v ta izjemno ozek pas optimuma.

Nikakor pa ni enačiti psov, ki ne lajajo zato ker niso v nagonu (premehki, slab nagon ipd) s psi , ki so v nagonu pa kljub temu ne lajajo. Še posebaj je pomembno to razločevanje za vse,ki se ukvarjajo z vzrejo.

[Sraka]

Odličen prispevek,

[Franc]

Hvala deteljica, za izredno strokovni članek,vidim da imaš zelo dosti strokovnega
znanja z štirinožnimi prijatelji!
Bom potolažil lastnika!

[Bor]

Skoraj ni kaj dodati.
Odlično deteljica.


LP

[Franc]

To psičko sem dobil v trajno last in jo začel učiti,kot mladega psa.Po treh dneh je psička začela glasno goniti in sem zelo zadovoljen z njo!

[Hubertus]

Če takega psa, damo komu drugemu v roke (kar se zgodi razmeroma poredko, zato nimamo dovolj dokazov) se zelo rado zgodi, da povsem spremeni obnašanje pri lovu.

..pa imamo nov dokaz, da ni vse v vzreji. O vezeh med vodnikov in psom bo treba še kaj preštudirati.

[deteljica]

Seveda ni VSE v vzreji:


Nikakor pa ni enačiti psov, ki ne lajajo zato ker niso v nagonu (premehki, slab nagon ipd) s psi , ki so v nagonu pa kljub temu ne lajajo. Še posebaj je pomembno to razločevanje za vse, ki se ukvarjajo z vzrejo.

Oz povedano z matematičnim izrazoslovjem:
Obvezen, a ne izključni (edini)pogoj :icon_wink:

Me veseli,da sta se našla prava skupaj