Steloplahost

[oskar]

Vem, da je na to temo bilo že dosti povedanega, vendar se več vsega ne spomnim. Bi morda kdo povedal kakšne izkušnje, kako je premagal strah psa pred strelom- pokom. Gre za goniča. Ker je pes pri vsojem delu zelo dober vse do takrat, ko poči. Pred nekaj meseci je reagiral tudi na strele, ki so bili komaj slišeni. Sedaj se še ustraši na strele, ki so blizu njega.

[detel]

Če je ta napaka prirojena (genska), bo težko. Potrudi se še malo, če ne bo šlo pa nabavi drugega. Dobro bi bilo, da pes vidi, da po strelu divjad pade. Na tak način sem že rešil eno psico a je bila motnja pridobljena (pri prvem lastniku)

[oskar]

Mislim, da je res napaka pridobljena. Prvi lastnik je imel svoje pse izredno strogo. Ostale pse je imel pripete na verigi, še lajati niso smeli, ko smo prišli k hiši. Psa sem dobil, ko je bil star 10 mesecev, vendar sem verjel, da s psom ni nič narobe. O vsem tem sem šele začel razmišljati kasneje, ko je bilo prepozno. Menim, da sva s psom že naredili kar veliko. Še ne dolgo nazaj se je ustrašil vsega, tudi ploska z roko. Tega se ne ustraši več.
Pri vzgoji in učenju moram biti zelo pozoren. Vsaka malo bolj ostra beseda in se na psu vidi, da je nekaj narobe.
Vodnik lovskih psov sem že skoraj trideset let in še z nobenim nisem imel toliko problemov.
Mislim, da počasi bo.

[alojz1]

Vidim, da si resno začel z vzgojo psa. Lepo je videti kako želiš dobiti čim več informacij, da bi odpravil napako in se udeležil PNZ. Kar pogumen si, da kupiš 10 mesecev starega psa od vprašljivega vzreditelja. Pa mislim, da je to tvoj prvi in se boš že naučil.
Jaz mladiče navajam na pokanje ko še sesajo. Najprej poizkusim z MK ali startno pištolo, kasneje pa pa še z močnejšo. Nikoli nisem imel problemov z streloplahostjo. Pri oddaji mladičev pa sem vsakemu novemu lastniku to tudi pokazal.
Tebi priporočam da pelješ psa na strelišče (lačnega). Počasi se bližaš strelcem in opazuješ psa. Če postane nervozen ga zamoti z njegovimi najljubšimi briketi. Če boš to parkrat ponovil z psom ne bo več problemov. Zelo malo verjetnosti je, da ima napako prirojeno, vendar je tudi to možno. V tem primeru ti ne znam svetovati drugega kot nabavo še enega psa.
Napiši tudi kakšne pasme gonič je. (brandel brak ali kopov sigurno ni).

[alojz1]

Se opravičujem, da sem prepozno prebral, da si izkušen vodnik (30 let). Sigurno boš našel rešitev. Napiši kdaj kako se je nadaljevalo

[oskar]

Pes je planiski gonič. Pred tem sem imel posavko, ki pa mi je žal pri kotitvi poginila, pri drugem leglu. Ker pa ne morem biti brez goniča, mi je bil ponujen ta planinski gonič. Imam še kratkodlakega jazbečarja - rjave barve. Dober po krvni sledi, včasih celo preoster. Na novemberskem lovu jo je skupil od merjasca. Poškodoval ga je po stegnu, tako, da je bil dolgo v bolniški. Pri hiši sta vedno dva lovska psa. Iti na lov brez psa je tako kot da šel na lov brez puške.
S psom bom še poskušal iti na strelišče. Psa bom počasi preliževal k strelcem. Kupil pa najboljše klobase. Upam, da bom psa porihtal. Hvala za nasvet.

[detel]

Tudi predolgo vztrajanje na strelišču ni dobro. Prilagodi se psu.

[deteljica]

Najbolj se obnese za pse, ki so že streloplahi, da se strel uvaja postopoma z večje razdalje, ko je pes v maksimalnem možnem nagonu. Lovski pes je to navadno ob stiku z divjadjo ali med gonjo. Kot je bilo že omnenjeno, večina ima nagona dovolj, da če je pok povezan z odstrelom kmalu spremenijo mnenje o pokanju. Zelo uničenega psa bi jaz najbrž za začetek spustila v lovsko delo (oz na žival) v paru s strelomirnim psom in ustrelila (oz prosila nekoga da ustreli-ne blizu, raje precej daleč), ko bi bila akcija na višku. In to z lovsko puško. Zvok štartane pištole in nadomstkov lovskega orožja ni enak pok in obstajajo psi,ki se bojijo vsega pokanja, razen poka lovske puške v lovisšču.
Če je požrešen je lahko tudi povezava s hranjenjem, ampak mislim, da je bsitveno,da se ga hrani, ko strel zazana in preden se prestraši. Ker v nasprotnem primeru lahko razume hranjenje kot nagrado za napačno vedenje.
Uspešno je bilo uporabljeno tudi desenzibiliziranje streloplahih psov s posnetki. Pok posnameš na magnetofon in ga predvajaš preden daš psu obrok-po enkrat ne večkrat. Ali pa med igro z vlečko, kožo itd mu jo popustiš vedno malo po poku in se potem spet igraš- odvisno od posameznega psa,kaj ga najbolj razvname. Najprej na komaj slišno jakost potem počasi zvečuješ ampak nikoli do meje,da bi se pes ustrašil. Ta postopek je praktičen ker z lahkoto doziraš jakost motnje. Ni pa pri vseh psih potem direkten prenos na strel, ker nekateri zaznajo bolj kot sam zvoj tresljaje in vonj. Vsekakor se s to predpripravo zelo skrajša nadaljnje postopke.

[detel]

Lepo, strokovno povedano :icon_study:.