ZR7
9. December 2007, 16:57
http://lov.mojforum.si/lov-about846.html
:idea: :wink:
:polet, magazin Dela in Slovenskih novice
Četrtek, 8.marec 2007, št 9
Neprijetna resnica; VARSTVO NARAVE
Mauricius. Idiličen, tropski otok slabih 1000 km od obale Madagaskarja. Poznan je kod nekdanje prebivališče najbolj karizmatične izumrle vrste na svetu, ptice dodo. Vzrok izumrtja - človek. Mauricijuska postovka, prav tako endemit otoka. Do leta 1974 so zaradi človekove aktivnosti na otoku ostali le štirje osebki. Ko je za to izvedel Carl G. Jones, zagrizen sokolar iz Welsa, je takoj prodal imetje in se preselil na Mavricius. Njegov cilj, ki je postalo njegovo življensko delo, je bil rešiti to ptico pred izumrtjem. Načrt bi se mu ponesrečil zaradi presenetljivega razloga – nasprotovanja naravovarstvenikov. Vsa srenja naravovarstvenikov je presodila, da tako majhno število preživelih osebkov ne daje najmanjšega upanja na uspeh. Projektu niso namenili niti dolarja pomoči. Mož pa je bil trmast. Danes se mu lahko zahvalimo, da po mauricijskem nebu spet leta okoli tisoč postovk.
Več podatkov o vrsti lahko pridobite na spodnji povezavi;
http://www.peregrinefund.org/Explore_Raptors/falcons/mauritus.html
L.p :P :shock: 8)
Zelo zanimivo, vendar je opisan primer na žalost ni edini. Zgodba z mavricijsko postovko je zelo podobna tudi zapletom pri restituciji kalifornijskega kondorja v ZDA, kjer je njegova prostoživeča populacija upadla na vsega 9 osebkov. Fundacija Peregrin, ki je poznana predvsem po rešitvi sokola selca v ZDA je pripravila projekt za ohranitev kalifornijskega kondorja vendar so temu ostro nasprotovali drugi "naravovarstveniki". Nekateri pozamezniki med njimi pa so zaradi strahu pred uspehom za katerega bi bili spet zaslužni sokolarji poskušali celo uničiti preostanek prostoživeče populacije. Na srečo se to ni zgodilo in kalifornijski kondor je bil rešen pred izumrtjem njegova populacija v naravi pa se je zahvaljujoč reintrodukciji izvaljenih ptic v ujetništvu ponovno okrepila.
Takšno ravnanje "naravovarstvenikov" je seveda skregano z poslanstvom varstva narave, vendar prav nič nenavadno, če upoštevamo, da "ohranjanje" ogroženih živalskih vrst nekaterim posameznikom prinaša lepe denarce. Ker sami niso strokovno usposobljeni za takšne projekte kot je restitucija sokola selca, kalifornijskega kondorja, mavricijske postovke jim ne preostane drugega kot da onemogočajo tiste, ki to znajo bolje od njih. Vedeti je potrebno tudi, da denar priteka samo dokler je vrsta ogrožena, ko si vrsta opomore finančni viri seveda usahnejo. To pa si takšni "naravovarstveniki" niti najmanj ne želijo.
Ali ni v Sloveniji problematika "naravovarstva" zelo podobna predhodno opisanim primerom ?! Ali morda kdo ve kaj je bilo pri nas resnično storjenega za nekdaj zelo številčno in danes na žalost že izumrlo južno postovko ?
:idea: :wink:
:polet, magazin Dela in Slovenskih novice
Četrtek, 8.marec 2007, št 9
Neprijetna resnica; VARSTVO NARAVE
Mauricius. Idiličen, tropski otok slabih 1000 km od obale Madagaskarja. Poznan je kod nekdanje prebivališče najbolj karizmatične izumrle vrste na svetu, ptice dodo. Vzrok izumrtja - človek. Mauricijuska postovka, prav tako endemit otoka. Do leta 1974 so zaradi človekove aktivnosti na otoku ostali le štirje osebki. Ko je za to izvedel Carl G. Jones, zagrizen sokolar iz Welsa, je takoj prodal imetje in se preselil na Mavricius. Njegov cilj, ki je postalo njegovo življensko delo, je bil rešiti to ptico pred izumrtjem. Načrt bi se mu ponesrečil zaradi presenetljivega razloga – nasprotovanja naravovarstvenikov. Vsa srenja naravovarstvenikov je presodila, da tako majhno število preživelih osebkov ne daje najmanjšega upanja na uspeh. Projektu niso namenili niti dolarja pomoči. Mož pa je bil trmast. Danes se mu lahko zahvalimo, da po mauricijskem nebu spet leta okoli tisoč postovk.
Več podatkov o vrsti lahko pridobite na spodnji povezavi;
http://www.peregrinefund.org/Explore_Raptors/falcons/mauritus.html
L.p :P :shock: 8)
Zelo zanimivo, vendar je opisan primer na žalost ni edini. Zgodba z mavricijsko postovko je zelo podobna tudi zapletom pri restituciji kalifornijskega kondorja v ZDA, kjer je njegova prostoživeča populacija upadla na vsega 9 osebkov. Fundacija Peregrin, ki je poznana predvsem po rešitvi sokola selca v ZDA je pripravila projekt za ohranitev kalifornijskega kondorja vendar so temu ostro nasprotovali drugi "naravovarstveniki". Nekateri pozamezniki med njimi pa so zaradi strahu pred uspehom za katerega bi bili spet zaslužni sokolarji poskušali celo uničiti preostanek prostoživeče populacije. Na srečo se to ni zgodilo in kalifornijski kondor je bil rešen pred izumrtjem njegova populacija v naravi pa se je zahvaljujoč reintrodukciji izvaljenih ptic v ujetništvu ponovno okrepila.
Takšno ravnanje "naravovarstvenikov" je seveda skregano z poslanstvom varstva narave, vendar prav nič nenavadno, če upoštevamo, da "ohranjanje" ogroženih živalskih vrst nekaterim posameznikom prinaša lepe denarce. Ker sami niso strokovno usposobljeni za takšne projekte kot je restitucija sokola selca, kalifornijskega kondorja, mavricijske postovke jim ne preostane drugega kot da onemogočajo tiste, ki to znajo bolje od njih. Vedeti je potrebno tudi, da denar priteka samo dokler je vrsta ogrožena, ko si vrsta opomore finančni viri seveda usahnejo. To pa si takšni "naravovarstveniki" niti najmanj ne želijo.
Ali ni v Sloveniji problematika "naravovarstva" zelo podobna predhodno opisanim primerom ?! Ali morda kdo ve kaj je bilo pri nas resnično storjenega za nekdaj zelo številčno in danes na žalost že izumrlo južno postovko ?