PDA

View Full Version : Gozdni jereb



Sakal
31. January 2009, 13:22
Pozdravljeni.

Za vse udeležence foruma imam vprašanje,če mi kdo lahko svetuje in odgovori.
Pripravljam popis gozdnega jereba in bi za izzivanje potreboval piščal za klicanje jereba. Morda kdo ve,kje jo lahko dobim?
Je res, da se da tudi z posnetkom, a je z lastnim trudom zagotovo prvovrsten dogodek...sploh če uspe.

V upanju na odgovore se že v naprej zahvaljujem.

Lep pozdrav.

Hunter
31. January 2009, 13:59
Odgovor boš prej našel če boš povprašal v temi Ptice.

Prepelicar
6. February 2009, 07:52
Pozdravljeni.

Za vse udeležence foruma imam vprašanje,če mi kdo lahko svetuje in odgovori.
Pripravljam popis gozdnega jereba in bi za izzivanje potreboval piščal za klicanje jereba. Morda kdo ve,kje jo lahko dobim?
Je res, da se da tudi z posnetkom, a je z lastnim trudom zagotovo prvovrsten dogodek...sploh če uspe.

Zanimivo. Predvidevam, da si biolog ali gozdar in delaš diplomsko nalogo. Pri nas se gozdnega jereba še opazi, predvsem v starih bukovo jelovih gozdovih. Sam se spomnim časov, ko je bil gozdni jereb še divjad visokega lova in starih lovcev, jerebarjev, ki so gozdnega jereba lovili s čakanjem in pomočjo doma narejene piščali iz mačje kosti. Enostavno se je pokončalo domačo mačko in iz določene kosti naredeilo piščal za jereba, lisico...Škoda, da se o gozdnem jerebu in spominih na lov na jereba nič več ne piše in gozdni jereb gre počasi v pozabo.

Če uspem najti doma še kakšno piščal, ti javim na ZS

miš93
6. February 2009, 09:25
http://www.forum-lov.org/forum/showthread.php?t=229

Sakal
6. February 2009, 09:34
Prepelicar...ja,sem študent biologije in pripravljam popis gozdnega jereba na predelu štajerske.

Miš93...hvala za preusmeritev.

lp

BojanD
22. November 2009, 23:24
Objavljam moj članek iz revije MOJ PES (ogrožene vrste na Slovenskem):
Pojoči gozdni trubadur

Gozdni jereb (Bonasa bonasia, (Linnaeus, 1758) je tako kot bolj znani bratranec iz poddružine koconogih kur divji petelin zelo ogrožena vrsta ; pri nas je zaščiten in se nahaja na rdečem seznamu ogroženih ptic gnezdilk Slovenije. Uvrščen je na dodatek III. bernske konvencije o varstvu prostoživečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih življenskih prostorov kot zavarovana vrsta, za katero je možno izvajati posebne varstvene ukrepe. Žal predvsem na papirju. Na srečo je v evropskem merilu gozdni jereb »varna vrsta« (S = secure). Bil je žival leta 1998 !
Na gozdnega petelinčka je vseeno lov dovoljen od 1. septembra do 30. novembra! Samica je zaščitena skozi vse leto. Še kot kratkohlačnik sem prisostvoval v 60 letih prejšnjega stoletja (na srečo) neuspešnemu lovu na jereba s pomočjo piščalke iz zajčje kosti; z očetom –lovcem sva sedela v grmovju pod vrhom Krima in piskala :” ciiii, ciceri, cicuiii…”, namesto zaljubljenega trubadurja se je odzval na klice “nesojenega tekmeca” kragulj in rešil nesrečnika pred šibrami. Lovci jerebarji znajo povedati , da pridejo na vabljenje z oponašanjem svatbene pesmi jereba pogosto na klic tudi divja mačka, lisica, celo veverica ali šoja.
V preteklosti je bil pri nas splošno razširjen po mešanih hribovitih gozdovih med 300 – 1600 m nadmorske višine ; sedaj populacija zaskrbljujoče nazaduje in se prostrosko krči. Glavni vzrok so nedvomno antropogene spremembe v življenskem okolju, čeprav gre lahko tudi za bolj kompleksno dogajanje, vplivajo lahko tudi spreminjajoče se klimatske razmere , bolezni , zajedalci, predatorji in drugi dejavniki. Hrup in nemir v gozdu ogrožata vse gozdne kure, ki več »ne živijo brezskrbno, kot ptiček na veji.«
V poddružini koconogih gozdnih kur se nahajajo še divji petelin, ruševec, vrste snežnih jerebov (belka) in kitajski jereb Bonasa severzovi. Gozdni jereb pa se nahaja v 4 podvrstah :
 Bonasa bonasia rupestris : srednja Evropa, Balkan in Karpati
 Bonasa b. bonasia : severna in vzhodna Evropa do Urala
 Bonasa b. sibirica : od Urala do Tihega Oceana
 B.b. vicinitas : jugovzhodno od Sibirije ( otoki Sahalin, Hokaido , Severna Koreja)
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/0/0e/Gelinotte.jpg
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/0/0e/Gelinotte.jpg

Pri nas ga še lahko najdemo na Notranjskem (Trnovski gozd) in Kočevskem, posebno v obrobju gozda, kjer ta prek pionirskih drevesnih vrst in grmovja, predvsem leske, prehaja v senožeti in pašnike. Stabilno stanišče je tudi Nanoška planota, kjer mešani gozd listavcev in iglavcev z obilno podrastjo predstavlja optimalen habitat za to gnezdilko stalnico.
Je večji od jerebice, doseže okoli 36 cm. Oba spola sta rajvo siva s temnimi lisami in pasovi, samica ima grlo belo, samec pa ima podbradek in grlo črno in belo obrobljeno.
Gozdni jereb je ena redkih gozdnih kur, ki živi v svojem teritoriju monogamno (čeprav včasih po pomoti vseeno petelinček »skoči čez plot«). Parčki se oblikujejo oktobra , takrat samček najlepše prepeva (kar zlorabljajo lovci , glej zgoraj sezono odprtega lova!). Če »zakonca« uspešno preživita zimske nevarnosti, se začneta pariti sredi marca. Če v tem času vdre tekmec na izbran teritorij, ga petelinček začne obkrožati, vmes se oglaša in našopiri rep v pahljačo, da pride do izraza črna proga na repnih peresih (»lepo perje naredi ptiča«); našopiri tudi čopko in majhne petelinje rože mu nabreknejo; če to ne zadošča, se petelinčka resno spoprimeta : udarjata se s perutmi in nogami in tekata sem ter tja po podrasti, dokler eden, običajno vsiljivec, ne odneha. Jerebica se kasneje odzove samo na pesem svojega junaka; po viteškem plesu trubadurček končno skoči nanjo , malo pofrfotata , drži se za njeno perje na tilniku in jo oplodi. Samička naredi skrito gnezdo v globelici na tleh v podrasti, običajno sama izgrebe jamico (10 cm globoko, 20 cm široko), ki jo nato napolni s suho travo, listjem ipd.. Aprila do maja »znese« nekako 9 rdečkasto rumenih, svetlorjavih lisastih jajc , vali sama nekako 3 tedne , oba starša pa vodita kebčke, begavce, ki poletijo po 2 tednih…ker pa vsako jajce samička »dela« 24 ur, jih ne znese vse naenkrat in tako begajo eden po eden in zapuščajo varen dom. To je za mladičke zelo nevaren del življenja, mnogo jih konča v krempljih gozdnih plenilcev. V tem obdobju je družina jerebov še posebej občutljiva na hrup in vznemirjanja v gozdu. Kebčki so tudi zelo občutljivi na nizke temperaure in vlago; zapoznela zima (sneg aprila) jih pogosto zdesetka , še preden poletijo. Keblki se sprva hranijo izključno s hrano živalskega izvora (žuželke,polži…), kasneje postopoma preidejo na rastlinsko hrano (gozdni plodovi, semena ). Tako kot odrasli, pobirajo kebčki že od prvega dne za boljšo prebavo zrnca peska ; pri odraslem tehtajo »gastroliti« do 2,3 g. Mladi jerebi zrastejo že po 3 mesecih, po jesenski golitvi so praktično odrasli.
Gozdni jereb je izginil že iz mnogih predelov srednje Evrope, tudi pri nas je vedno bolj redek. Zanimiv je podatek iz literature, da je v nekem predelu Bialovškega pragozda (Poljska), kjer mesojedih plenilcev ne lovijo, populacija jereba najbolj gosta. Glede podnebja mu najbolj škodijo hladna in mokra poletja. Najbolj pa ga ogrožajo »gojitveni« posegi v gozdu, posebej monokulture smreke v nižinskih gozdovih so ga pregnale v bolj hribovite in nedostopne predele, kjer še najde primerne habitate s podrastjo za preživetje.
Največ jerebov upleni kragulj, ki je ponekod celo kraguljeva poglavitna hrana (par kraguljev upleni letno približno 40 jerebov). Mladim jerebčkom in kebčkom pa je nevaren tudi skobec. Sove so nevarne jerebu zgolj izjemoma. Od mesojedih sesalcev je odraslim jerebom nevarna kuna zlatica, jajcem v gnezdu in kebčkom pa jazbec in divja svinja, pa tudi divje in »podivjane« mačke, potepuški psi, ježi, veverice in celo šoja. Daleč največji sovražnik te simpatične gozdne kure pa je misleči dvonožec s svojim nepremišljenim gospodarjenjem v gozdovih, posebej s spreminjanjem naravnih mešanih gozdov iglavcev in listavcev v enolične umetne monokulture. Nekaj upanja mu daje opuščanje kmetijstva in zaraščanje t.i. »kulturne stepe«, saj je jereb divjad nastajajočih pionirskih gozdov, ki so bogati z grmovnato podrastjo.
Je kot dragulj, ki daje gozdu čarobnost in lepoto. Če želimo to ogroženo ptico zaščititi, ne bo dovolj samo popolna prepoved lova, nujno je potrebno ohraniti ali obnoviti naravne mešane gozdne sestoje, da se ohranijo potrebne življenske razmere za to vrsto. V nasprotnem primeri bo naša sicer bogata biološka raznovrstnost malo manj bogata za še eno bivšo vrsto . In naši gozdovi bolj tihi za še eno prvinsko pesem.

...............Bojan Dolenc

zober
23. November 2009, 00:26
V sloveniji ni dovoljen lov na gozdnega jereba in tudi ne živi samo v trnovskem gozdu in kočevju!

BojanD
23. November 2009, 01:04
Hvala za pojasnilo, zgornji članek je star že kar nekaj let in odraža stanje takrat. :icon_wink:

Krpan
23. November 2009, 07:40
Jereba sem največkret videl v mešanih lisnatih gozdovih kjer prevladujejo grmovne vrste.

pumpa
23. November 2009, 17:58
tegale sem slikal lansko leto po končanem lovu na golteh, na tem področju jih je veliko.

mugo
23. November 2009, 18:25
Gozdni jereb je zaščiten že kar nekaj več kot deset les, da pa je redek pa ni niti slučajno res. No ja, v Ljubljani po Čopovi jih ni videti kaj dosti. Pri nas na gorenjskem ga kar pogosto lahko vidimo.

Hunter
23. November 2009, 18:29
In po več osebkov skupaj.

Jagermaister
23. November 2009, 21:39
Zadnje čase so pri nas postali zelo redki - letos ga še nisem videl, pa sem gozdar in veliko v gozdu.
Pred 15 in več leti jih je bilo še precej. Tudi priklical sem jih kar nekaj.


Mogoče se kot borealna vrsta pred segrevanjem ozračja umika v višje in hladnejše lege. Le kdo bi vedel?

mugo
24. November 2009, 08:24
Jereb ima ,podobno kot ostale vrste gozdnih kur, problem s prisotnostjo divjega prašiča. Kjer je veliko prašičev ne preživi dosti gnezd, ker te vrste gnezdijo na tleh. Tako da je prašič bistveni faktor, ki vpliva na razširjenost in gostoto gozdnih kur, vsaj v naših koncih to opažamo.