Avtor: Marijan Likar

Fotografije: Icy, Marijan Likar

Forumsko srečanje Krka 2008

V soboto 17. maja 2008 je potekalo že 3. mednarodno srečanje članov Foruma LOV.

Preberite si, kako smo se forumaši pomerili v strelskih disciplinah in obenem lepo zabavali.

 

V soboto 17. maja 2008 je potekalo že 3. mednarodno srečanje članov Foruma LOV. Kljub slabim napovedim in strahovom je vreme vzdržalo in oblaki so kljub preletavanju področja močo zadržali zase. Tako, da je bilo tudi postavljanje improviziranih nadstrešnic s ponjavami na koncu spoznano za nepotrebno. A previdnost je pač mati modrosti in ker se nikoli ne ve, kdaj bi skozi oblake pokukalo pekoče sonce, je bilo pač modro poskrbeti za zaščito lepo pečenih odojkov, ki sta se šopirila na mizi.

Kot vedno sta bila prva na prizorišču Veper z družinico in ZR7. Do prihoda ostalih udeležencev so že razobesili reklamne ponjave in pripravili večino materiala namenjenega za nagrade. Pa ne le najboljšim, temveč prav vsem udeležencem, ki so se na srečanju pomerili v strelskih veščinah.

Okoli devete ure smo se že čvrsto rokovali z ostalimi forumaši, ki so prihajali na strelišče in se veselili snidenj in zanimivih dogodkov, ter veselega druženja, ki smo si jih obetali. Hoteli smo že začeti z uvodno ceremonijo, a je po telefonu prispela vest, da Gorenjska ekipa tudi prihaja, a malo zamuja zaradi neplaniranega raziskovanja širše okolice Dolenjske. Navigator Dolgin se je namreč odločil, da je potrebno edinstveno priliko pač izkoristiti in je sotrpine popeljal nekaj deset kilometrov naokoli. Ni kaj, Dolenjska je res lepa in vredna ogleda.

  Po teatralnem prihodu pogrešanih in ponovno najdenih Gorenjcev je ZR7 otvoril dogajanje in forumašu Tici izročil zahvalo, ki smo mu jo bili za prispevek k preurejanju naših spletnih strani dolžni že nekaj časa. Le ta pa je v imenu LZS prenesel pozdrave in vsem prisotnim oznanil novico, da smo si izmenjali povezave. Tako sedaj uvodno stran spletnih strani LZS krasi naš pujsek Bobi, med našimi povezavami pa je vsem znani gams, ki nas povezuje s stranmi LZS. Napredek, ki smo ga zelo veseli.

Vodja srečanja Veper je, kot se šika, vse prisotne seznanil s pravili streljanja in začelo se je. Pa še ne čisto takoj. Naš Zverina je visoko poskočil in zahteval besedo. Seveda smo mu jo z veseljem dali. Še večje veselje pa je bilo na strani Vepra in ZR7, ko sta iz njegovih rok v imenu forumskih prijateljev prejela lično darilo. Vsak svoj prečudovit lovski nož z v leseno platnico vgraviranim naslovom naših strani in nadimkom, na kovini pa še glavo jelena in divjega prašiča. A da veselja ni bilo prehitro konec, so vskočili še predstavniki Gorenjske naveze in obema podarili še majici s hudomušnim napisom, ki pač izdajajo resnico, priponki s podobnim sporočilom in steklenico pravega Gorenjskega šnopca. Pa ne tistega v obliki kozarca vode in lajšto čez hrbet, da zapeče. Kar ta pravega močno dišečega so natočili. Tako darilo od Gorenjca menda res dobiš samo enkrat v življenju. Velja obljuba obeh obdarovancev, da bosta nosila nož v trajni spomin, medtem ko za Gorenjski šnopc te obljube žal ne bo moč držati.

Streljanje se je odvijalo kot običajno, prijetno in v rahlo tekmovalnem duhu. Odpokali smo golobjo disciplino, se sproti podajali na sosednje prizorišče, kjer smo se zibali ob kolu in poskušali zadeti tisto belo pikico na sredi tarče in potem taisto poskušali še s ta zaresnimi patroni na 100m oddaljenega srnjaka. Tam pa je veter nekaterim s šibkejšimi kalibri že povzročal malo težav. Pa kaj potem, če je namesto 10 preluknjana 8? Pomembno je, da na mizah pri golobjem bunkerju čaka čisto pravi pujsek s čudovitim Piz Buin kožnim odtenkom.
  In res je ta lep ten premamil nekatere, da so tega pujska, darilo Janeza L, reducirali na polovico še pred izvedbo pokanja s kratko cevjo, kljub temu, da je bil prvotno namenjen za nagrado »abjajcen« tekmovanja. A organizacijski odbor je z menjavo nagrad zadrego ekspresno rešil, tako da je tudi tisti, ki je na koncu edini ostal z jajci, dobil kar mu pripada. Pa saj mu pujska itak ne bi pustili odnesti s prizorišča!

  Pa da ne preskakujem dogajanja. Po malem okrepčilu, potrebnem zaradi poštenih lovskih kalibrov, v večini .357mag. in tudi kraljevskega .44mag., smo izpeljali tudi pokanje, pravzaprav grmenje in luknjanje tarče narisanega merjasca. Strelce je spremljalo bučno navijanje, le ob Uribobovem rafalnem nastopu smo se vsi z odprtimi ustmi in povešenimi čeljustmi nemo spogledali. A preden smo prišli k sebi, je že grmela naslednja 357-ka.

Dogodek zase, prvič na naših srečanjih, je bila »abjajcen« tekma. Udeležila se jo je velika večina strelcev, če ne celo vsi. Navijanje, polno lovske hudomušnosti (beri zavistnosti) ob zgrešenih strelih, pa je zabavalo vse po vrsti. Tu sta se izkazala tudi oba »Dedija« (poimenovanje po Gangesu) , še predvsem ZR7, ki je tega dne dosegel svoj verjetno nikoli več ponovljiv rekord v klatenju golobov. Le kaj bi šele bilo, če bi mu kdo posodil kakšno boljšo puško? Sodniška odločitev za najtežji položaj in najtežjo smer je tekmovanje v poznem popoldnevu zaključila in tako je bilo tudi prav, saj lakota ne pozna meja, potrebno pa je bilo še podeliti nagrade.
Organizatorje je lepo in po pravici rečeno prav nič Gorenjsko presenetil Janez L, ki je prispeval prvi dve nagradi. Umetniško sliko dveh gamsov v gorah in odstrel jelena šilarja.
Tako je šele na tretje mesto prišla najbogatejša nagrada sponzorja Artek d.o.o. , ki je prispeval večino nagrad v obliki izdelkov iz svojega prodajnega programa. Spektiv, priročni daljnogledi, kvalitetna oblačila in še več so razveselili tiste, ki so dosegali višja mesta.


Avantura, trgovina iz Postojne pa je omogočila lažje prebijanje dvema forumašema z avtomobili skozi sneg z njihovimi snežnimi verigami. Enemu pa sprehode v snegu s suhimi nogami, če si bo le nataknil dobljene gamaše.
Podjetji Spc Terzin in Porsche Slovenija pa sta prispevali manjša priložnostna praktična darila.

A kot vedno doslej so poleg že omenjenega prispevka Janeza L za velik del nagrad s svojimi prispevki poskrbeli forumaši sami. Nekaj v obliki slastnih jestvin in stekleničene dobre kaplice, nekaj pa v obliki priložnostnih daril. Najbolj želena je, kot vedno doslej, bila škatla suhega sadja iz mesa, ki ga prideluje naš Zverina nekje visoko v svojem področju. Poleg pa je Tica priložil čudoviti domači kruh lepo zavit v platneni prt. Saj je prinesel dva, a je eden moral po sili razmer potešiti lakoto še pred podelitvijo nagrad.

  Ceremonija prireditve je potekala kot običajno ob burnem aplavzu, zvižganju in duhovitih dovtipih. Kot se za forumaše pač spodobi. Še vedno prekrasen in s strani Cvičkarjev dobro čuvan prehodni pokal je tokrat spet odšel na Hrvaško. Gams HR ga je prejel iz Veprovih rok in se nadejal, da ob morebitni naslednji zmagi za vedno ostane pri njih. Nak, Gamsek, ne bo šlo, tri zaporedne zmage je treba nanizati. Umetnine za katero se je Bober tako potrudil, ne damo zlahka iz rok.

  Sproščenih vseh skrbi okoli organizacije in izvedbe smo se na koncu posedli za klopi in začeli z resnim delom. Uničevanjem drugega pujska in cvička, kar sta prispevala oba slavljenca, katerih seštevek let da okroglo 100. Pri tem delu smo bili dokaj marljivi, tisti najbolj celo do poznih večernih ur. Grelo nas je zavedanje da smo dobra druščina in dobri lovski tovariši, nekateri že tudi dobri prijatelji in nedvomno bo takih ob tako prijetnih srečanjih vedno več.


Zahvaljujem se Vepru za čudovito izpeljano organizacijo, vsem donatorjem za prispevana darila, vsem prisotnim pa za čudovito družbo. In še posebej malemu Veperčku za topel taborni ogenj.

 

Lovski pozdrav in na svidenje na Krki 2009!

Marijan Likar

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
•