Zombiji versus narava

VraneNaSrniZombiji potegnejo kratko

Domišljija filmske industrije ne pozna meja, za človeško neumnost je pa že stric Albert ugotovil, da premaga morebitno neskončnost vesolja. Zato se je predvsem v ZDA po vzoru grozljivk s hodečimi mrtveci razpasla panika, da zombiji lahko postanejo resničnost. Na rob te fantazije je David Mizejewski iz National Wildlife Federation izdelal predvidevanja kako bi  narava opravila s hodečimi trupli. Torej realen pogled na fantazijo.

Ljudje smo evolucijsko programirani, da se zgrozimo ob pogledu na trupla lastne vrste. To je naravni odziv, ki odvrača zdrave osebke od možnosti okužbe s patogenimi klicami. Tudi strah pred tem, da bi bili živi požrti je naravni odziv še posebej s strani lastne vrste zato je strašljivost teh grozljivk z zombiji razumljiva s tem pa seveda tudi odziv lahkovernega in neizobraženega dela prebivalstva.
A lahko jih potolažimo z naravnimi in znanstveno dokazljivimi dejstvi, mehanizmi, ki vladajo v naravi. Kajti narava bi, kot pravi David, zombije po najkrajši poti »nasuvala v rit«!
Upoštevajoč verovanje, da živi mrtveci ne zmorejo širiti svoje »bolezni« ali karkoli jih že ustvarja na druge vrste in da se premikajo relativno počasi, so divje živali tiste, ki bi z njimi opravile.
Tu pa se poleg te pravljice začne tisto, kar je iz poznavanja narave, torej tudi za nas lovce zanimivo.
Narava ne pusti ničesar propasti in vse ponovno uporabi. Mrhovina je na menuju širokega nabora vrst začenši pri drobnih mikroorganizmih pa vse do največjih mesojedov na vrhu prehranske verige. Poglejmo si nekaj primerov živalskih vrst, ki bi se na hitro posladkali z zombijevsko drhaljo.
Iz vrst ptic tako v ZDA, kot tudi pri nas v Evropi in drugje, so jastrebi med prvimi mrhovinarji, ožje pri nas prevladajo inteligentne ptice iz vrst krokarjev, vran in srak, po svetu kondorji in seveda povsod še cela vrsta manjših potomcev pernatih dinozavrov, recimo galebov ipd. Glede na to, da so nekatere teh vrst ogrožene, bi jim bogati obroki zombijev prišli še kako prav pri ohranitvi vrste. Glede na to, da te vrste običajno potrebujejo druge plenilce, da plen podrejo in predrejo kožo in tako omogočijo dostop do hrane, bi pri razpadajočih zombijih bilo to prav enostavno.



Tudi izraziti lovci, kot so orli, se po svoji navadi ne odpovedo lažjemu načinu prehrane in bi se pogrnjeni mizici hitro pridružili.



Sesalci, tisti iz vrst velikih zveri so zagotovo kos zombijevski drhali. Medvedi, še posebej grizliji, baribali, kodiak ali drugi s svojo težo in močjo in brez strahu pred človekom nimajo razloga, da bi v počasi premikajočih smrdečih mrhovinah videli kaj drugega kot nekaj kar je potrebno z lahkoto pokončati, raztrgati na koščke  in si obnoviti zaloge maščobe za sladek zimski spanec ali preživetje določenega dela leta. Vse medvedje vrste imajo izrazito dobro razvite vonjalne sposobnosti in od daleč bi se zgrinjale na povorke počasi se premikajočih vreč smrdečega mesa.
Še volkovi s svojo sramežljivostjo in plašnostjo pred človekom niso izjema pri uživanju mrhovine. Prav kmalu bi spoznali priliko in izgubili strah pred morebitnimi ostanki človeškega na mrhovini. Kojoti, lisice, morebiti šakali pa se itak vedno bolj vživljajo v človeško okolje in bi priliko pograbili še prej.
Mačke, najsi gre za rise, pume ali podobno so izraziti lovci, ki si plen ubijajo same. Nekatere med njimi tudi človeka prepoznavajo kot plen. Poznamo primere pum, jaguarjev, tigrov in levov, katerih napada se lahko boji vsak nepreviden človek, počasni zombiji pa bi prav hitro dobili morilski ugriz v tilnik. Jaguarju, ki s stiskom čeljusti ubije kajmana, bi bili mala malica.

Tudi vrste izven zveri, recimo parkljarji in kopitarji so lahko nevarni za ljudi. Pravzaprav povzročijo mnogo več poškodb in smrti kot zveri in iz različnih vzrokov lahko odreagirajo z udarcem parkljev, kopit ali rogovja. Losi in vapitiji, še posebej samci v paritvenem obdobju niso šala, kaj šele bison s svojo maso.


Ironična pa je situacija pri strupenjačah. Strupene kače in pajki, ki se jih ljudje tako bojimo, na hodeča trupla ne bi imela nobenega vpliva. Saj so vendar že R.I.P. oziroma svoj mir še iščejo (prosto pravljično). Bi pa bile te žverce njihov lahek plen, saj je ravno strupen pik ali ugriz njihovo edino obrambno sredstvo, sicer pa so precej lahek in nebogljen plen. Torej bi za nas nevarne kačice in pajki postali malica zombijem. No, dober tek!
Bi pa svoje bratrance maščevali ostali plazilci. Krokodili in aligatorji. Skriti v vodi bi kot ob selitvi gnujev v afriki hlastali po kolonah počasi premikajočih zombijev in jih čistili z obličja zemlje. Njihovo razpadajoče meso bi se v krokodiljih gobcih topilo kot maslo.

To je le nekaj vrst večjih vrst živali, ki bi se s tem obrokom mastile. Kot že omenjeno na začetku,  mati Narava ničesar ne zavrže in ima v ta namen tudi ogromno vojsko razkrojevalcev. Naloga teh mikroskopsko malih bitij je razgrajevati mrhovino. Bakterije, glive, insekti, ličinke muh in mesojedi hrošči so le nekateri v vrsti naravnih čistilcev, ki skrbijo, da se vsa materija v naravi pretvarja v prst in novo rojstvo organizmov. In ta vojska v zelo kratkem času pospravi trupla in tudi od zombijev bi po kratkem postopku ostala samo še polomljena okostja.




Tu bi sedaj lahko potegnili zaključek, da zombiji nimajo šans v naravi, ker ta domišljija enostavno ni kompatibilna z naravnimi dejstvi. Pa o tej groteskni pravljici zagotovo ne kaže izgubljati časa. Lahko pa iz teh prikazov in razmišljanj potegnemo opomin in novo znanje o naravnih procesih razkroja in ponovne oživitve materije v naravi v novih oblikah. Razmišljanje o upamo da večnem ciklu življenja katerega sestavni del smo tudi mi, ki se bomo prej kot slej kot posamezniki povrnili v prah. A pred tem je prav da pustimo svojo sled na tem planetu tudi na način, da Stvarnico spoštujemo in ji čim manj škodimo.

Kajti kot vidimo, narava vedno zmaga. Tudi brez nas!

Stran je avtorsko zaščitena, vse pravice pridržane © Forum-LOV
Vse vsebine so last avtorjev.

Všečkaj FORUM-LOV na Facebooku

POZOR! Ta stran uporablja piškotke in podobne tehnologije.

S klikom na spodnji gumb soglašate z uporabo piškotkov Več o piškotkih

VREDU

Nova zakonodaja
Spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013, je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika. Rok za implementacijo sprememb je 15. junij 2013.
Kaj je piškotek
Piškotek je majhna datoteka sestavljena iz zaporedja črk in številk, ki se naloži na računalnik  obiskovalca, ko ta prvič vstopi na določeno spletno stran. Spletni strani omogoča, da obiskovalca ob vsaki vrnitvi prepozna, s čimer pripomore k boljšemu delovanju strani in izkušnji uporabnika. Tipičen primer je denimo nakupovalna košarica. Brez piškotka bi se spraznila vsakič, ko bi spletno stran zapustili. Piškotki niso virusi, se ne reproducirajo in načeloma niso škodljivi. 
Zasebnost in piškotki
Je pa moč z njimi analizirati pomet na spletni strani, izvajati napredne oglaševalske tehnike in slediti določenemu uporabniku preko različnih spletnih strani in ustvariti njegov profil, iz katerega so lahko razvidne intimne podrobnosti njegovega življenja. V praksi to prepogosto poteka prikrito, zato v tem smislu piškotki pomenijo poseg v  zasebnost. Prav zato nova zakonodaja uporabo piškotkov omejuje. Jih ne prepoveduje, pač pa zaostruje pravila uporabe. Ključno je, da morajo biti uporabniki spletnih strani s piškotki seznanjeni in da jim mora biti ponujena izbira, ali želijo, da spletna stran na tak način spremlja njihove aktivnosti na spletu.
Nujno potrebni piškotki
Seznam vseh piškotkov, ki se lahko, ni pa nujno, pojavijo na spletnih straneh. Ti piškotki so avtomatično dovoljeni, ker spletne strani brez njih ne delujejo. Ključni so za navigacijo po spletnih straneh in zagotavljajo, da osnovni procesi spletne strani delujejo.

NAVODILA ZA NASTAVITVE PIŠKOTKOV V RAZLIČNIH BRSKALNIKIH, NAJDETE TU: http://civicuk.com/cookie-law/browser-settings 
Piškotki za analitiko
V želji po izboljšanju spletnih vsebin in storitev so lahko v uporabi orodja za spremljanje brskalnih navad posameznikov med obiskom internetnih strani, denimo Google Analytics. Taki piškotki sicer zbirajo anonimne podatke, ki gredo v analizo skupaj s podatki drugih obiskovalcev in služijo ugotavljanju kako se spletna strana uporablja.
Piškotki družabnih medijev
Ti piškotki dovoljujejo povezavo z družabnimi mediji, prijavo na spletno stran s Facebookom in omogočajo objavljanje svojih aktivnostmi na spletni strani na Facebooku, Twitterju in LinkedIna javnost seznanjate s svojimi aktivnostmi na spletu.
Youtube piškotki
Ti piškotki dovoljujejo uporabo podatkov povezanih z uporabnikovim brskanjem po Youtube.
Marketinški piškotki
Ti piškotki omogočajo ugotavljanje ali je uporabnik videl oglasno sporočilo in kdaj ga je nazadnje videl.

SEZNAM PIŠKOTKOV

Ime Piškotka Čas poteka piškotka Namen Domena
f786c1b7912c3c557d44d65c02458f86 TRAJANJE SEJE Osnovno delovanje www.forum-lov.org www.forum-lov.org
_ga 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
__utma 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov files.bannersnack.com
__utmb 30 MINUT Statistika obiska in vedenja uporabnikov files.bannersnack.com
__utmc TRAJANJE SEJE Statistika obiska in vedenja uporabnikov files.bannersnack.com
__utmz 6 MESECEV Statistika obiska in vedenja uporabnikov files.bannersnack.com
id 2 LETI Statistika ogledov oglasov doubleclick.net
_drt_ TRAJANJE SEJE Statistika ogledov oglasov doubleclick.net
_utma 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
_utmb 30 MINUT Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
_utmc TRAJANJE SEJE Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
_utmv 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
_utmz 6 MESECEV Statistika obiska in vedenja uporabnikov Google Analytics
PISID 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
BEAT 2 URI Statistika obiska in vedenja uporabnikov apis.google.com
HSID 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
NID 6 MESECEV Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
OTZ 1 MESEC Statistika obiska in vedenja uporabnikov apis.google.com
PREF 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
SAPISID 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
SID 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
SSID 2 LETI Statistika obiska in vedenja uporabnikov .google.com
__jwpusr 1 DAN Osnovno delovanje www.forum-lov.org www.forum-lov.org
PREF 10 LET Uporabniške nastavitve predvajalnika YouTube
reg_ext_ref TRAJANJE SEJE Delovanje Facebook vtičnika Facebook
reg_fb_gate TRAJANJE SEJE Delovanje Facebook vtičnika Facebook
reg_fb_ref TRAJANJE SEJE Delovanje Facebook vtičnika Facebook
use_hitbox TRAJANJE SEJE Statistika obiska in vedenja uporabnikov YouTube
VISITOR_INFO1_LIVE 8 MESECEV Uporabniške nastavitve predvajalnika YouTube
cookieAcceptanceCookie 27 LET Osnovno delovanje www.forum-lov.org www.forum-lov.org
YSC TRAJANJE SEJE Statistika obiska in vedenja uporabnikov YouTube