Poginila še ena risinja

Ali je lastniku sploh mar za risa?

Pogin risinje Maje in njenih mladičev očitno ni zadnji v vrsti. Lahko pa je bil eden prvih od zadnjih risov pri nas. Država očitno ne skrbi dovolj za zaupano ji vrsto ogrožene živali, saj je stanje te vrste že tako alarmantno, da ga lahko primerjamo z gašenjem skoraj dogorelega požara. Če se bo država sploh odločila kaj gasiti...

Predstavniki lovskih organizacij so se še nekaj malega let nazaj dičili z uspešno naselitvijo risov na Slovenskem ozemlju izpred desetletij. A očitno ni dovolj pripeljati nekaj primerkov, ki ne zadoščajo populacijskemu minimumu in upati da se bo vrsta obdržala. Poleg vseh ostalih težav, ki risa doletijo v naravi in tudi s strani kakšnih nenaklonjenih posameznikov, je preživetje te plemenite in naše največje divje mačke ogrožalo tudi parjenje v sorodstvu. Tudi laikom je jasno, da brez dotoka sveže krvi vrsta ne more preživeti, temveč je obsojena na životarjenje in propad. Res je po bitki je lahko biti general, a vseeno mi ni jasno, kako da se ni ukrepalo, saj ni dolgo kar je potekal iz evrope financirani projekt Dinaris o katerem smo prebrali tudi to: „... to bo vodilo k izpolnitvi enega pomembnejših ciljev projekta, pripravi predloga skupne strategije upravljanja z risom, prvega tovrstnega dokumenta med Slovenijo in Hrvaško. Kratkoročno bo ta mreža partnerstev omogočila koordinirano, kompleksno varstvo risa, dolgoročno pa bo predstavljala temelj koordiniranega varovanja in upravljanja naravne dediščine, ki si jo državi delita. „

Kakšno je stanje danes pa žal vidimo. Glede na to, da je država iz lovskih rok vzela upravljanje z divjadjo in prostoživečimi živalmi, bi pričakoval, da bi za njih tudi dobro skrbela. Samo pobirati koncesijo in dirigirati ljudem, ki se odločajo za prostovoljno delo v loviščih še zdaleč ni dovolj!

Tudi ostali posamezniki, ki se razdajajo za ohranitev teh ogroženih vrst lahko prispevajo le k osveščenosti javnosti in k znanstvenim spoznanjem, na podlagi katerih bi morale s svojimi mehanizmi ukrepati države. Ne nazadnje je Slovenija v EU zavezana k dejavnostim, ki morajo te živali obvarovati.

Upam, da bo nadaljnji razvoj dogodkov pripeljal k streznitvi in omogočil doselitev sveže krvi, kajti le doselitev novih mačk, lahko vrsto reši. Za to ugotovitev ni potrebno biti Einstein in vprašanje zakaj se to ne naredi je že dolgo v zraku. Pa bo dobilo odgovor?