Krmišča in gnezda
Nepričakovani negativni stranski učinki krmljenja parkljarjev na ptice
Na jugovzhodu Poljske v Beskidih na severnem področju Karpatov so znanstveniki delali raziskavo o vplivu krmišč na ptice. Raziskava je pokazala, da mnogo premalo vemo o negativnih vplivih dopolnilnega krmljenja prostoživečih živali. Dopolnilno krmljenje parkljarjev je še vedno sestavni del gospodarjenja z divjadjo praktično v celi Evropi. Izjema sta Švica z nekaterimi kantoni in Nizozemska, ki to zakonsko prepovedujeta, medtem ko je v večini evropskih držav celo zakonsko zapovedano in sestavni del lovsko upravljavskih načrtov.
Krmljenje se zagovarja z izboljšanjem preživetvenih in reprodukcijskih sposobnosti divjadi, preprečevanjem škode v gozdu in na poljih in seveda z izboljšanjem priložnosti za lov te divjadi.
V raziskavi so skušali odkriti vpliv tega krmljenja na talne gnezdilke in prišli do rezultatov, ki dokazujejo, da ta krmišča drastično vplivajo na njihove reprodukcijske zmožnost, saj je plenjenje jajc iz gnezd neprimerno večje kot na območjih brez krmišč.
Raziskovalci so na testnem področju odmaknjeno od cest in drugih motenj pripravili umetna gnezda z jajci na različnih oddaljenostih od krmišč in jih opremili z avtomatskimi kamerami. Zabeležili so 13 vrst potencialnih plenilcev gnezd, med katerimi prednjačijo šoja, ki ji sledijo miši, krokar, medved in divji prašič. Plenjenje je naraščalo s časom in bližino krmišča, kjer je bila prisotnost plenilcev gnezd povečana zaradi nenaravne ponudbe dodatne hrane in bilo dvakrat večje v bližini krmišč v primerjavi z oddaljenimi gnezdi.
Tudi v Sloveniji je zaznati premike na področju razumevanja dopolnilnega krmljenja parkljarjev, na nekaterih področjih prisotnosti divjega petelina so krmišča že prepovedana. Večinoma pa se zavedanje o občutljivosti takega načina upravljanja z divjadjo med običajni lovci le stežka prebija, zato prihaja tudi do občutnih preseganj količine krme, ki jo je dovoljeno pokladati. Na področjih kjer so krmišča za divje prašiče prepovedana, pa obstajajo krmišča za druge vrste divjadi, ki nedvomno prav tako na v raziskavi ugotovljen način vplivajo na talne gnezdilke.
Tudi nekateri strokovnjaki opozarjajo nad prehitrim in preveč preprostim prenašanjem teh dognanj v prakso, saj pri nas z dodatnim krmljenjem vzdržujemo predvsem medveda, ki kar 30% svoje prehrane konzumira na krmiščih s koruzo, predvsem tisto namenjeno divjim prašičem.
Pričakovati je, da bodo dognanja o negativnih vplivih dodatnega krmljenja dokaj razburkala tako lovsko, kot strokovno in laično javnost, ki bo tehtala ali je pomembneje obdržati krmišča in skrbeti za medveda ali z njihovo odpravo izboljšati možnosti ptic talnih gnezdilk.
Vidikov vpliva krmišč tako na krmljeno divjad, kot tisto, ki ima od krmišč dodatne koristi ali škodo, je več. Znanost jih odkriva in objavlja. Na državi in njenih službah je, da ta dognanja upošteva in vpelje v prakso na čim boljši možni način. Pa bo? Upam. Bojim se le, da bo s svojo počasnostjo in kompliciranjem nekompliciranega tudi tu prihajalo do nekajletnih zamikov.
Vir: http://www.plosone.org