Divji prašič vsepovsod

Problematika širjenja divjega prašiča v urbana okolja.

Zadnje čase se nasprotniki lova vedno glasneje oglašajo in trdijo, da ta danes ni več potreben. Je temu res tako? Žal se prizadevanja za doseganje namenov v tej sfero običajno spridijo v natolcevanja in konfrontiranja namesto da bi se o teh zadevah trezno pogovarjali ali učili iz dogajanj drugod po svetu. Recimo na primeru divjega prašiča v Nemčiji.

Lani decembra je na NPR pod avtorstvom Esme Nicholson lepo razdelal situacijo z divjimi prašiči v sami Nemški prestolnici. Tam se je naselilo kar nekaj tisoč teh živali. Lahko dostopna hrana in odsotnost lovcev je ta vrsta izkoristila in okupirala parke vrtove in celo stavbe ter pokopališča Berlina. Nekateri prebivalci so začeli to divjad celo hraniti in jim iz balkonov in oken metati ostanke hrane. Nekateri od njih so se, ko so prejeli globo v višini 5 evrskih tisočakov, branili, da se niso zavedali, da gre za nevarne živali. A v to zagotovo ne verjamejo več štirje poškodovani v konfliktu z merjascem, ki je bil ranjen, ko je prečkal avtocesto. Med poškodovanimi je bil tudi policist, ki je na koncu nevarno žival pokončal. Sicer se prašiči umikajo tekačem in njihovim psom, ki tekajo po parkih. Pri iskanju hrane pa so prašiči brezkompromisni. Nekih 3.000 se jih ponoči odpravi na pustošenje po parkih, pokopališčih, nogometnih igriščih in vrtovih kjer rijejo za hrano.

Berlinska vlada je zato zaprosila dva ducata lovcev, ki skušajo z odstrelom omejiti število te divjadi v soseskah prestolnice. A ti pravijo, da delo ni enostavno, saj divji prašiči kot zelo inteligentne živali, ki hitro ugotovijo od kje jim preži nevarnost. Izvajanje lova v mestu je zahtevna naloga, saj predstavlja nevarnost za prebivalce tako zaradi strela kot možnosti, da žival ne pade v ognju.

Reporterju se je opisana situacija zdela neverjetna in je šel s sodelavko na ogled v Berlin, kjer kar ni mogel najti prašičev, temveč le veliko sledi njihovega ritja. Ko pa je njegova sodelavka iz torbe potegnila štruco kruha so se nenadoma od nekod pojavili trije veliki prašiči in galopirali nadnju. K sreči sta hodila ob visoki ograji in so bili prašiči na drugi strani, onadva pa nadvse hvaležna za ograjo.

Reporter v svojem prispevku ne omenja še druge nevarne plati prisotnosti te divjadi v urbanem okolju. Zoonoz. Bolezni, ki se prenašajo tudi na človeka in bolezni, ki lahko povzročijo veliko gospodarsko škodo. In ravno ta, svinjska kuga na tem področju ni redka in so imeli Nemci pred leti z njo veliko težav.

Vsem, ki razmišljajo o ukinitvi lova in verjamejo v pravljice o samoregulaciji narave v okviru okrnjenega okolja kakršnega smo ljudje ustvarili, predlagam, da malo premislijo o tem. Da premislijo ali so pripravljeni sprejeti posledice in da premislijo, ali imajo moralno pravico zahtevati nekaj kar bi pripeljalo prebivalce v situacijo, ki si jo ne želijo. Pa tu pišem samo o eni živalski vrsti, ki želi svoj areal razširiti v urbana okolja.
In ob tem, kljub svoji empatiji do živali, katero premoremo tudi lovci, naj se zavedajo, da je potrebno ukrepati že prej, v gozdu in ne šele, ko se bo merjasec že sprehajal po kongresnem trgu v Ljubljani.