Omizje o strategiji, viziji in organiziranosti LZS -AUDIO

Forum LOV je 10. januarja 2009 v lovski koči LD šentvid pri Stični organiziral omizje, kjer so se gostje pogovarjali o strategiji in organiziranosti LZS

10. januarja je v  lovski koči LD Šentvid pri Stični potekalo omizje z naslovom Strategija, vizija in organiziranost LZS. Vabilu k sodelovanju so se odzvali lovski tovariši predsednik LZS Srečko F. Krope, nekdanji predsednik LZS Bojan Lepičnik, podpredsednik LZS Lado Bradač, pravnik Puš Andrej, poslanec in župan Borut Sajovic, predsednik statutarno pravne komisije Niko Šuštarič, starešina Marko Gorše, predsednik Društva za informacijske podlage v lovstvu Miha Skerl in častni član LD Metlika ekolog Božo Flajšman.

Voditeljica Saša Musec je po uvodnem pozdravu v povezavi z vizijo LZS, ki je bila sprejeta na zadnjem OZ LZS septembra 2008 omenila strategijo razvoja Slovenskega lovstva iz leta 1997. Vprašala je ali ima LZS strategijo posodobljeno na konkretno situacijo v lovstvu danes oz. ali lahko govorimo le o viziji brez konkretnega programa. Kateri je tisti ključni dokument, ki predstavlja podlago za delo organov in članov LZS in kakšna je vsebinska razlika med omenjenima dokumentoma.

Prvi je na vprašanje odgovoril predsednik LZS Srečko Krope in izrazil zadovoljstvo, da prisostvuje omizju. Poudaril je spremembe in potek dela sedanjega vodstva LZS od začetka mandata naprej. Tudi odnos do samega Foruma-Lov se je spremenil in komunikacije tečejo bistveno drugače in bolje, nad čemer je zadovoljen, saj služi tudi zanj za hitro povratno informacijo o kakšnem vprašanju. Tega v zgodovini Slovenske lovske zveze še ni bilo. Na omizje je prišel, ker vidi pozitivni naboj in voljo Foruma LOV, da se pelje Slovensko lovstvo še naprej v tisti smeri ki bo omogočala, da bo organizacija skrbela za okolje in divjad, ki naj bi ostalo tudi našim zanamcem. Ter seveda zato, da se na  omizju dobi še kakšno idejo, še kakšen nov pogled na vizije in naloge. Nato je spregovoril o sami viziji, pripravi in delu, ki bo temeljilo na njej.

Bojan Lepičnik je v svojem izvajanju pogrešal vlogo divjadi v omenjeni viziji, predvsem problematiko divjega prašiča in velikih zveri, ki sicer uradno niso divjad, vendar smo lovci življenjsko povezani z njimi in jih ne smemo spregledati. Tudi usposabljanje lovskih čuvajev za naravovarstvene nadzornike je naloga, ki bi morala biti zapisana, saj se nam sicer lahko zgodi, da bodo to nalogo v naših loviščih opravljali drugi.

Lado Bradač je vizijo osvetlil z vidika sprememb zakonodaje in posledično sprememb v lovski organizaciji in kako je težko določati naše gospodarjenje z divjadjo, ko pa nam jo narekujejo drugi.

Ekolog Božo Flajšman v viziji pogreša postavitev lovstva v širši, globalni koncept. Sprašuje se ali je lovstvo del ekološkega problema ali del rešitve tega problema. Za Slovensko lovstvo pohvalno pravi, da je v nasprotju z lovstvom marsikje po svetu del rešitve. Trdi pa, da je treba v globalnem jasno določiti varstvo živali, lovstvo pa mora jasno povedati, kaj bi se zgodilo, če lovstva ne bi imeli. Poudari, da je lovstvo pomembno v svetovnem merilu in da se mora aktivno vključiti v naravovarstveno usmerjene mednarodne organizacije in ne zgolj v lovske. Lovska stroka mora postati prepoznavna kot del rešitve globalnih ekoloških problemov.

Miha Skerl je izpostavil manjko, ki ga ima lovstvo pri izobraževanju lovcev. Potrebno je v bodoče doseči vpeljavo fakultetnega študija lovstva, je dodal Bradač in podal težave v sodelovanje z ministrstvi, predvsem za okolje in prostor.

Krope je izrazil zadovoljstvo nad razpravo in nadaljeval z zelenimi mostovi in možnostmi pridobitve večjega vpliva v fazi načrtovanja odvzema divjadi. Omenil je tudi dilemo okoli tega ali imeti ali ne zavod za lovstvo in sodelovanje z zavodom za gozdove.

Na vprašanje moderatorke so debatirali tudi o problemu medvedov in sodelovanju ministrstev in okoliških LD in prebivalcev.

Niko Šuštarič v zvezi s strategijo ne vidi problema v tem da Slovenski lovci ne bi imeli orientacije kako in kaj delati. Meni pa, da se z volonterskim delom in takimi strokovnimi službami kot jih imamo naj ne bi dalo vsega postoriti. Zato se zavzema za idejo o zavodu za lovstvo, same usmeritve pa so napisane v Pravilih LZS. Glede zveri in ovčarstva pa poziva, da se LZS začne ukvarjati s problemom ograjevanja površin.

Andrej Puš opaža različne poglede na vizijo in strategijo. Po njegovim je vizija odgovor na vprašanje kaj bomo počeli v bodočnosti, čez 10, mogoče 20 let. Kako bomo to dosegli pa je stvar strategije, torej s kakšnimi načini in kakšnimi ukrepi. Mandat enega vodstva pa lahko izpolnjuje le kratkoročne cilje. Debate o tem pa na forumu ni bilo kaj dosti, ker je kot taka zadeva preveč splošna. Na konkretna vprašanja pa bi bila razprava po njegovem mnenju dosti širša. Pogreša tudi datumsko opredeljevanje ciljev.

Borut Sajovic opozarja na eno od naših težav, ko včasih mislimo, da se svet vrti okoli Slovenskih lovcev in pozabljamo, da smo na žalost samo društvo. Na področjih, kjer drugi odločajo, pa imamo premalo zvez in lojalnih ljudi. Z zavodom za gozdove imamo kljub velikemu številu zaposlenih lovcev določene težave in smo odrinjeni od odločanja. Potrebno je doseči stike z gozdarji in MOP-om, strategija pa je čisto v redu in se sproti dograjuje. Potrebno pa je gledati naprej in se pravočasno vključevati pri sprejemanju zakonodaje, saj je težko npr. zagovarjati zelene mostove potem, ko so bila uporabna dovoljenja že izdana. Tako je sedaj zadnji čas  razmišljati in sodelovati pri gradnjah na železnicah. Veliko je potrebno narediti navzven, še več pa znotraj LZS in lovskih družin.

Nadaljnji razpravljavci so premišljali tudi kako pridobiti evropska denarna sredstva za zagotavljanje zelenih mostov.

V drugem delu omizja je voditeljica časovno razdeljeno podala dogodke, ki LZS spremljajo od zbora starešin v Monsu, preko odločbe ministrstva za notranje zadeve do zadnjega OZ LZS in dejstva, da LZS v poslovnem imeniku nima vpisanega zastopnika. Razpravljavci so zanimivo prikazali svoje poglede na zakonitost in nezakonitost delovanja naše organizacije. Na trenutke se je temperatura razpravljavcev tudi nekoliko dvignila, a med vsemi je prevladalo prepričanje, da je potrebno delovati v dobro organizacije, nas lovcev in živali. Zelo zanimiv je bil predlog pravnika Puš Andreja, da bi LZS te akte dala v pregled neki neodvisni pravni instituciji, kar bi Slovenske lovce rešilo dilem okoli katerih se prerekamo že leta. Pogledov o zakonitosti razpravljavci sicer niso poenotili, vendar so bili na koncu večinoma zadovoljni, da se je o tem začelo pogovarjati. Dogovorili smo se tudi za kulturnejšo komunikacijo preko foruma. Uredniki foruma smo trud pri tem seveda obljubili, a ob tem si želimo, da bodo razmišljanja lovcev na forumu tudi brana in premišljena.

Tu bi o debati v drugem delu omizja težko detajlneje poročal, saj bi bilo to preobširno.

So pa zato vsem lovcem na spletnih straneh www.Forum-lov.org na razpolago tako zvočni kot video posnetki omizja, v celoti dolgi 2 uri, saj smo omizje snemali s tremi kamerami in dodatno avdio tehniko. Spletni časopis Forum-LOV na ta način želi kolikor je v naši moči Slovenske lovce približati aktualnim dogajanjem in vzpostaviti nekakšno komunikacijo med vodstvom in slehernim lovcem, ki si teh informacij želi. Udeleženci so se na koncu omizja ob kozarčku rujnega ali brezalkoholne pijače ter krožniku dobrega lovskega kolaža strinjali, da so taka omizja dobra in bi jih bilo potrebno ohraniti. Uredniki spletnega časopisa se bomo za to po svojih močeh potrudili.

Seveda pa bi omizje težko izpeljali brez prostora, ki nam ga je v svoji koči odstopila LD Šentvid pri Stični, brez pomoči tehnika Janka Badovinca, ki nam je posnel zvok, Gostilne pri Japu, ki je našim lovskim tovarišicam Mariji Žerovnik in Suzani Beronja omogočila, da sta skuhali čudovit lovski golaž za katerega je divjačino prispeval Anton Meglen, in smo ga poplaknili s sokovi iz podjetja Truden.

Vsem sodelujočim in vsem, ki so pomagali da smo omizje lahko izpeljali, se tudi na tem mestu zahvaljujem in jih ob lovskem pozdravu ob priliki ponovno vabim k sodelovanju.

Marijan Likar