Mlačni Lovec
Ob branju zadnje 11. številke Lovca
V prelomnih trenutkih Slovenskega lovstva se naše glasilo ni sposobno trdno postaviti v bran stari lovski pravdi.
Lovski javnosti ni sposobno nuditi jasnih informacij o dogajanjih in akterjih, ki krojijo našo usodo.
Iz tega uvodnika bodeta v oči vsaj dve stvari. Prva, da se je očitno sprijaznil z desetletno koncesijo, še preden o njej dokončno odloča državni zbor. Nihče, prav nihče ne more in ne sme pristajati na neustavno znižanje koncesijske dobe. Še sploh ne v uvodniku našega glasila, preden je o tem dokončno odločeno! Opravičevanje, da je treba na to gledati z vidika vladnega predloga, ki je predvideval še krajša obdobja, ne drži vode. Kaj smo že sedaj hlapci? 20 let je naša pridobljena zakonita pravica in od nje se ne sme odstopati!
Druga moteča stvar pa je, da Šuler sprejema s strani SDS-ovih poslancev lajnane očitke, kaj vse smo lovci doslej »zamočili« zaradi nesoglasij znotraj nas samih. Kljub drugače v večji meri korektnem pisanju se ne morem znebiti občutka, da želi krmariti nekje med prizadevanji SDS-a, katera če ne drugače poznamo na osnovi magnetograma iz druge obravnave novele našega zakona in ugajanjem lovski javnosti, kar je spet razumeti v luči bližajočih volitev v LZS.
Očitke o nesposobnosti usklajevanja meja LD in vlogi, ki naj bi jo imela pri tem LZS, katere nam je podmetaval poslanec Sušnik, so drugi govorci v parlamentu argumentirano zavrnili, torej lahko debatiram le še o tem, kar je na isti strani Lovca napisal dr. Marjan Toš o notranjem ustvarjalnem nemiru, ki mora po mojem namesto vsiljene monolitnosti na vsak način omogočati tudi izražanje in upoštevanje različnih mnenj. To pa je v zadnjih letih v LZS bolj izjema kot pravilo.
Zanimiv je tudi intervju z Mariborskim županom Francem Kanglerjem poslancem koalicijske stranke. Intervju je prav rahlo lovsko obarvan, toliko bolj pa politično in lovsko politično, saj v tem intervjuju Kangler favorizira enega od kandidatov za predsednika LZS in hvali njegovo dosedanje delo. Malo smešno, če vemo, da le ta v teh letih ni uspel niti toliko, da bi se lahko vpisal kot zakoniti zastopnik.
V celotnem intervjuju ni zaslediti prave kritike predvidene novele zakona. Ob usodnih trenutkih za Slovensko lovstvo, ko se bo odločalo ali bo Slovenski lovec le še hlapec-gonjač in kakšna bo bodočnost naše divjadi, bi pričakoval drugačna vprašanja in odgovore ali pa vsaj drugega sogovornika, ki bi dve strani našega glasila izpolnil z boljšo, aktualnejšo in bolj angažirano vsebino kot pa je ponujena.