Zveri in lovci
Odnos lovstva in lovcev do velikih zveri
Na lovskih dneh 2013 v Gornji Radgoni je bilo v okviru strokovnega posveta nekaj zanimivih predavanj. V duhu trenutno aktualnega odnosa lovcev do divjadi in živalskih vrst, ki naj bi jih vključili v lovne vrste, se v javnosti premleva tudi o velikih zvereh in vlogi lovcev na njegovo populacijo. Na to temo sta predavala dr. Miha Krofel in Matija Stergar. Tokrat poglejmo povzetek predavanja Matije Stergarja.Odnos lovstva do velikih zveri je v zadnjih 200 letih eden glavnih vplivnih dejavnikov nihanja njihovih populacij. Ta odnos je skozi celotno obdobje ostal precej kontradiktoren, saj temelji na dveh nasprotujočih si motivih. Po eni strani velike zveri predstavljajo glavnega tekmeca lovcem pri lovu na divjad, kar ima za posledico povečan pritisk na populacije z legalnim pa tudi nelegalnim lovom. Po drugi strani velike zveri kot karizmatične vrste prožijo prizadevanja po njihovem varstvu. Prvi motiv je v preteklosti botroval popolni iztrebitvi risa in skorajšnji iztrebitvi volka in medveda na prehodu iz 19. v 20. stoletje pa tudi kasnejšim upadom populacijskih gostot vrst. Zahvaljujoč drugemu motivu so lovci na primer leta 1973 ponovno naselili risa in leta 1990 pred uveljavitvijo zakonske zaščite interno zaščitili volka. V današnjem času bi glede na razmeroma visoko splošno ozaveščenost ljudi o nujnosti ohranjanja narave in glede na poznavanje ekosistemskih vlog velikih zveri pričakovali, da bo med lovci močno prevladal motiv po varstvu vrst. Rezultati anket res kažejo, da je velika večina lovcev na območju velikih zveri tem vrstam naklonjena. Kljub temu pa znotraj lovskih vrst ostajajo težnje po visokih letnih odvzemnih kvotah (predvsem za volka), obstajajo pa tudi indici o pojavljanju krivolova. Preprečevanje krivolova je celo glavni argument za določanje razmeroma visokih odvzemnih kvot pri volku, pri risu pa se krivolov poleg parjenja v sorodstvu omenja kot glavni razlog za ponovno ogroženost populacije. Status populacij velikih zveri v Sloveniji bo tudi v prihodnosti v veliki meri odvisen od naklonjenosti lovcev. Izboljšanje razmer na tem področju je v največji meri naloga Lovske zveze Slovenije, kateri je izobraževanje in osveščanje lovcev eno od glavnih poslanstev. Glede na to, da so velike zveri kot karizmatične vrste tudi predmet zanimanja širše javnosti, je to tudi idealna priložnost, da se Lovska zveza Slovenije v javnosti uveljavi kot pomembna naravovarstvena organizacija.
Matija Stergar,
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire