Suša v Evropi in po svetu
Cene hrane na svetovnem trgu nezadržno rastejo zaradi suše, ki je prizadela velike pridelovalke hrane.A ne vse enako. Kjer ni težava vreme, so pa politično ekonomske omejitve.
Suša naj bi na področju ameriškega srednjega zahoda bila enaka tisti iz leta 1950. Posledično so se v ZDA zvišale cene pšenice za več kot 50%, koruze pa za 45%. Le napovedan zaželjeni dež je povzročil manjši padec cen.
Tudi Rusija, Ukrajina in Kazahstan, ki pridelajo četrtino svetovnega izvoza žita se ubadajo s težavami zaradi suše. Rusija bo krepko znižala izvoz pšenice, v Ukrajini pa suša pobira davek predvsem na koruzi. Kazahstanci pričakujejo dež in upajo, da bo žetev ostala na lanskem nivoju.
Indijsko kmetijsko ministrstvo je razglasilo sušo, čeprav je tam sedaj obdobje monsunskega dežja, a ga je občutno premalo. Indija je med vodilnimi pridelovalkami riža, sladkorja, pšenice in bombaža, a namakalne sisteme imajo le na 40 odstotkih polj.
Ker se je za 30 do 60 % podražila krma, se draži tudi meso, najbolj goveje, pa tudi ostalo.
Največjih evropskih pridelovalk pšenice pa suša ni prizadela. Francija, ki je v vrhu evropske lestvice največjih pridelovalk, napoveduje boljši pridelek kakovostne pšenice kot lani, ko je precej polj prizadela suša. V Nemčiji, drugi največji pridelovalki pšenice v EU imajo težave zaradi daljših deževnih obdobij in ne zaradi suše. Deževje je prizadelo kakovost pšenice, ki je po prvih podatkih žetve zelo različna. Velika Britanija bo imela zaradi hladnega poletja zapoznelo žetev, količina naj bi bila le malenkostno manjša.
Je pa suša prizadela Španijo, kjer je pridelek skoraj razpolovljen.
Na južni polobli se sedaj začenja setev, a tudi če ne bodo doživeli suše tako kot na severu, to na gibanje cen poljščin in hrane na svetovnem trgu ne bo vplivalo. Argentina, druga največja izvoznica koruze, tretja največa izvoznica soje in šesta po izvozu žita, ima namreč za poljščine uvedene izvozne kvote.