Lovci in vetrnice

Senožeškim lovcem vetrnice kradejo dobiček

Na televiziji sem zasledil prispevek o nasprotovanju lovcev LD Senožeče, da bi v njihovem lovišču postavili dodatne vetrnice za proizvodnjo električne energije. Vetrnica, katere kraki mahajo najnižje na višini 64 metrov, naj bi jim plašila divjad, predvsem jelenjad od katere si obetajo večji dobiček kot od najema zemljišč za vetrnice.
V njihovem lovišču je bilo po podatkih lovsko informacijskega sistema v lanskem letu uplenjenih 6 trofejnih jelenov, od tega 3 v razredu do 4 let in eden nad 10. Domačini se nasprotovanju lovcev čudijo, pripominjajo pa, da se ti pritožujejo tudi nad ograjenimi pašniki, ki da ovirajo njihov lov.
Ne nasprotujejo pa vetrnicam samo lovci, temveč tradicionalno tudi DOPPS in menda celo neki novi „zaščitniki velikih zveri“, o katerih pa tudi raziskovalci biologi, ki se z zvermi profesionalno ukvarjajo, ne vedo nič. Zgleda, da je postalo moderno, da si danes proti vsemu in vsakomur, pa četudi je to z zdravo pametjo skregano.
V okviru vetrnega parka naj bi postavili dva ducata teh vetrnic, na začetku najmanj štiri z močjo okoli 3000 kilovatov. Meritve na obstoječi pilotski vetrnici so dokazale, da je področje primerno in da bi s tem ekološkim načinom pridobivanja lahko pridobili znaten delež električne energije, kar je zagotovo primernejša pot kot nove termoelektrarne z umazanimi izpuhi ali hidroelektrarne z vsemi škodljivimi posledicami strupenega mulja, ki se nabira za njimi. Da o jedrski elektrarni z njeno nevarnostjo ne govorimo.
Vprašanje je le, kdaj bodo naravovarstveniki in predvsem nedeljski „naravovarstveniki“ sposobni tehtati posledice takih projektov in jih primerjati s posledicami, ki jih prinaša že uveljavljena umazana tehnologija. In pri tem vprašanju lovci, ki se tako na veliko razglašamo za naravovarstvenike nismo izvzeti. Še posebej ne, ko tehtamo te reči v primerjavi z denarjem od krvavega trofejnega turizma!

Za povrhu pa ti pomisleki o sožitju divjadi in vetrnih elektrarn sploh niso nič novega. NIti v Evropskem prostoru, kaj šele širše. Finska recimo se je že pred leti soočila s temi pomisleki in biologi so izdelali raziskavo v kateri so ugotovili, da vetrne elektrarne tam prisotne jelenjadi sploh ne motijo niti v smislu samega vrtenja krakov vetrnic kot tudi v smislu vzdrževanja naprav, saj te vetrnice delujejo samodejno in je vzdrževanje in s tem obisk servisnega osebja minimalen.
Tudi v severni ameriki, kjer imajo največ vetrnih elektrarn se resno ukvarjajo z raziskovanjem posledic vetrnic na prostoživeče živali in prišli so do zanimivih izsledkov, na njihovih osnovah pa do enostavnih rešitev s katerimi minimalizirajo te izgube.
A argumentov, ki bi izhajali iz takih in podobnih raziskav med nasprotniki postavljanja vetrnih elektrarn pri nas nisem zasledil. Nekakšno "argumentiranje" na pamet pa nima teže! Ali pač?

Zadnje informacije pravijo, da je ARSO pred dnevi v začetku maja 2013 izdala odločbo o zavrnitvi soglasja za veterno elektrarno Volovja reber. Investitorju da ni uspelo dokazati da poseg ne bo imel prekomernih vplivov na naslednje vrste: beloglavi jastreb, planinski orel, sršenar, širokouhi netopir, gozdni jereb in evrazijski ris. Nedvomno uspeh DOPPS-a, enega glavnih akterjev v prizadevanjih za zavrnitev vsega kar kakorkoli ogroža ptice. A kot sem že napisal, menim, da apriori nasprotovanje ni prava pot. Potrebno bo tehtati tudi možnosti, da se nekje z minimalno škodo za živali vpelje novo tehnologijo, ki bo pripomogla, da se opusti starejšo, nevarnejšo za vse nas.
Ob bok tej odločitvi še informacija, da so v višje omenjeni raziskavi v Kaliforniji dognali, da ena vetrnica letno pokonča 2 ptiča, presenetljivo pa je, da je mnogo več žrtev med netopirji. A ker ti letajo v predvsem mirnem ozračju ponoči, se to reši z zvišanjem minimalne hitrosti vetra, ko se vetrnico sprosti v vrtenje.