Sporočilo za javnost LZS

Številka: LZS/207

Datum: 26. februar 2013

Lovci nikoli nismo in tudi ne nameravamo loviti ptic, ki so ogrožene!

Pri Lovski zvezi Slovenije smo Ministrstvu za kmetijstvo in okolje posredovali svoj predlog dopolnitev in sprememb k Uredbi o določitvi divjadi in njihovih lovnih dobah. Predlagali smo nekaj sprememb trenutno veljavnih lovnih dob, predvsem gre za poenotenje datumov začetkov lovnih dob nekaterih vrst ptic (šoja, sraka in siva vrana), ki so sedaj brez pravega razloga različni z zamikom nekaj dni.

Predlagali pa smo tudi uvrstitev nekaterih vrst prostoživečih živali med divjad, in sicer goloba grivarja, sloko (ali veliki kljunač), kozico, kreheljca, črno lisko, ruševca in šakala.

Uvodoma naj izpostavimo, da vsekakor razumemo poslanstvo društev in organizacij kot je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in ga spoštujemo. Ob tem naj poudarimo, da lovci nikoli nismo in tudi ne nameravamo loviti ptic, ki so ogrožene. Spoštujemo načelo trajnostne rabe naravnih virov, kar pomeni, da lahko iz narave jemljemo le to in toliko, da s tem ne ogrozimo obstoja nobene vrste. Tako je naše poslanstvo trajnostno upravljanje z divjadjo v smislu razumne rabe le-te kot obnovljivega naravnega vira. Ob tem lahko navedemo dejstvo oziroma primer divjega petelina, ki smo ga lovci z internimi pravili zaščitili šest let prej, preden je to storil zakon. Pri pripravi predlogov smo upoštevali spremembe v življenjskem okolju divjadi (ne zgolj ptic) in v samih populacijah nekaterih vrst divjadi oziroma živalskih vrst.

Pri Lovski zvezi Slovenije predlagamo predvsem lov na sloko in goloba grivarja, torej na vrsti, za kateri je ugotovljeno, da sta v porastu. Sloka je lovna v vseh državah  EU (razen Nizozemske, flamskega dela Belgije, Kanarskih otokov in nemških dežel Berlin, Sachsen in Hessen). Letni odstrel (v loviščih lovskih družin in loviščih s posebnim pomenom) pred uveljavitvijo popolnega zavarovanja leta 1993 se je gibal okrog 2.000 živali, kar za evropsko populacijo ne predstavlja omembe vrednega posega. Število ulovljenih slok v Evropi (vključno z evropskim delom Rusije) se giblje med šest in osem milijoni, torej bi bil slovenski delež, okrog 1.000 osebkov, kolikor ocenjujemo morebitni letni ulov, zanemarljiv. LZS je pred tremi leti z angažiranjem svojih članic (lovskih družin) začela s sistematičnim spremljanjem te vrste. Sloka je selitvena vrsta, v Sloveniji ne živi, pač pa potuje s skrajnega severa na jug jeseni in spomladi z juga na sever. Vrsta kot taka je skrivnostna in do sedaj malo preučevana. Je izredno cenjena lovna vrsta v Evropi, lov nanjo pa je izredno težaven, Obstajajo na primer lovci, ki lovijo samo sloko. Lov sloke za populacijo ne pomeni grožnje in se je v evropskih deželah ohranil kot tradicionalen način izkoriščanja dela populacije selitvene vrste divjadi kot obnovljivega naravnega vira.

Tudi vrsta golob grivar je lovna v vseh državah EU. Letni odstrel (v loviščih lovskih družin in loviščih s posebnim pomenom) pred uveljavitvijo popolnega zavarovanja leta 1993 se je gibal okrog 2.000 živali, kar za evropsko populacijo ne predstavlja bistvenega posega. Populacija v Sloveniji narašča in kmetje se vedno pogosteje pritožujejo nad škodami po golobu grivarju. Zavedati se je potrebno dejstva, da so škode na kmetijski površinah, predvsem posevkih, v Evropi zelo pogoste in v nekaterih državah že predstavljajo pomemben problem.

Pri kozici bi bilo načrtovanje odstrela strogo podvrženo sprotnemu spremljanju in lokalni prisotnosti te vrste. Krheljc in črna liska nista ogroženi vrsti. Vrsti sta lovna v večini držav EU. Populacija v Sloveniji je dobra in v zadnjih letih narašča.

Ruševec je zaščiten, a ga je na nekaterih območjih v naravi veliko. Menimo, da bi bil za populacijo ruševca koristen odstrel najmočnejšega osebka, saj bi se tako populacija širila. Odstrel ruševca bi bil minimalen in seveda skrbno načrtovan.

Pojavljanje šakala na območju Slovenije je evidentirano od 50-tih let 20. stoletja naprej. V državah Balkana (Romunija, Bolgarija, Srbija) je bil v začetku zavarovan, vendar je populacija tam zelo hitro narasla do takšne mere, da ponekod (Romunija, Bolgarija) ni postal samo loven, ampak ga morajo zaradi škod, ki jih povzroča, dobesedno zatirati. Smiselno bi ga bilo uvrstiti med divjad, glede na razvoj populacije pri nas pa se v načrtih sprotno odločati o odstrelu oziroma njegovi višini. Vrsta je izredno invazivna in se v zadnjih letih hitro širi iz vzhodnega dela Balkana preko Srbije, Hrvaške, Madžarske proti zahodu. Poleg vpliva na nekatere vrste divjadi (predvsem mladiče srnjadi, poljske zajce, poljske kure ...) se v državah s prisotnostjo šakalov pojavljajo tudi vse številnejše škode na domačih živalih, predvsem na jagnjetih pri ovcah.

Predlog Lovske zveze Slovenije je le eden od treh predlogov, ki so bili posredovani Ministrstvu za kmetijstvo in okolje RS, ki se je odločilo spremeniti in dopolniti Uredbo o določitvi divjadi in njihovih lovnih dobah. Predlog še ni bil usklajevan, usklajevanje je predvideno v kratkem in tam bodo lahko sodelovale vse zainteresirane organizacije (tudi DOPPS, ki je po naših informacijah ministrstvu prav tako posredovalo svoj predlog oziroma mnenje).

Lovska zveza Slovenije